Jedro

ZZZDR ne daje opore za trditev, da bi brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, lahko v postopku postavitve skrbnika tej osebi, varoval kakšno svojo pravno korist. V postopku postavitve stalnega skrbnika, ki se začne po uradni dolžnosti, ima položaj stranke v postopku le oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.1.2004, s katero je tožena stranka zavrgla pritožbi A.J.C. in L.Ž., zoper odločbo Centra za socialno delo B. z dne 22.9.2003, ker je ugotovila, da sta pritožbo vložili neupravičeni osebi. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se F.C. postavi pod skrbništvo, da se za stalno skrbnico imenuje S.M., da je naloga skrbnice skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in da bo naloge, vezane za upravljanje premoženja, opravljal Center za socialno delo B. V razlogih izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih je navedla za svojo odločitev. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list RS, št. 69/2004-UPB1) v 9. členu določa, da je skrbništvo posebna oblika družbenega varstva mladoletnikov, za katere starši ne skrbijo, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase oziroma za svoje pravice in koristi. Po 218. členu ZZZDR mora center za socialno delo pri odločanju o oblikah varstva, ki se da varovancu, upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca. Zato ima v postopku za postavitev skrbnika, ki se vodi po uradni dolžnosti, položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe v tem postopku ne morejo varovati kakšnih svojih pravic in pravnih koristi, saj se o njihovih oziroma drugih pravicah in pravnih koristih v tem postopku ne odloča. Pri imenovanju skrbnika pristojni center sicer upošteva želje bližnjih sorodnikov varovanca, če je to v njegovo korist (183. člen ZZZDR), vendar sorodniki, tudi če sodelujejo v postopku, v njem ne varujejo svojih pravic in pravnih koristi. Pri tem se prvostopno sodišče sklicuje tudi na stališče Vrhovnega sodišča RS (sodba, št. U 1459/94-4). Tudi dejstvo, da sta tožnik in njegova žena vrsto let skrbela za F.C. in da bo njegova morebitna oskrba v domu predstavljala izdatek za tožnika, tožniku ne daje pravnega interesa v smislu 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-) in določb ZZZDR. Navaja še, da je glede odnosa skrbnika do osebe, ki mu je dodeljena v varstvo, velja načelo, da je skrbnik dolžan skrbeti za osebo in premoženje varovanca, to razmerje pa ne sme biti vir premoženjskih koristi.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu. Smiselno ponovi tožbene navedbe. Ker je F.C. njegov brat in ker 182. člen ZZZDR določa, da se za skrbnika imenuje sorodnik, če je to mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, meni, da ima pravni interes udeleževati se postopka, saj mu ni vseeno, kdo bo njegovemu bratu postavljen za skrbnika. Njegov motiv ni premoženjska korist. Po izročilni pogodbi, ki jo je podpisal s svojim očetom in materjo se je zavezal prispevati svoji sestri M.K. polovico stroškov oskrbe in izdatkov, ki bi jih ta imela za svojega brata F.C. Glede na to, da je M.K. umrla, je po njegovem mnenju prav, da skrbništvo prevzame on, kolikor skrbništva ne bi prevzel on, pa bi ga lahko prevzela njegova žena M.C. Po njegovem mnenju glede na stališče, ki je bilo sprejeto v tem postopku, vsebina ZZZDR nima nobenega pomena, saj zaradi procesne razlage ni mogoče priti do presoje pravilnosti odločitve. Tako ni jasno ali je skrbnik primeren, ali bo skrbel za koristi F.C. Vse to se prepušča izključno v presojo centru za socialno delo. S tem pa je onemogočena razprava o vsebinsko pomembnih vprašanjih, ki imajo svoj temelj v zakonu in ki temeljijo na naravnem redu stvari, da za tiste, ki rabijo pomoč skrbijo tisti, ki so jim najbližji. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, ki imajo podlago v predpisih, na katere se prvostopno sodišče sklicuje.

ZUP v 42. členu določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po določbah 43. člena ZUP pa se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po 2. odstavku 43. člena ZUP je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Sposobnost biti stranka v postopku, ki jo ZUP opredeljuje kot sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti, ki so predmet upravnega odločanja, je procesna predpostavka in pogoj za vodenje upravnega postopka. Zato ima lahko lastnost stranke v konkretnem upravnem postopku le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. V obravnavanem primeru je podlaga za odločanje o postavitvi skrbnika ZZZDR. Ta zakon pa ne daje opore za trditev, da bi tožnik kot brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, lahko v postopku postavitve skrbnika tej osebi, varoval kakšno svojo pravno korist. Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče in pred njim tožena stranka, pravilno uporabilo navedeni zakon, ko je presodilo, da ima v postopku postavitve stalnega skrbnika, ki se začne po uradni dolžnosti, položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika, ki s tem prevzema pravice in dolžnosti, določene v ZZZDR. Tudi po presoji pritožbenega sodišča druge osebe v tem postopku nimajo položaja stranke, saj v tem postopku ne varujejo svojih pravnih koristi. Postopek postavitve skrbnika je namreč namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo.

Glede na to, da tožnik kot brat stranke v postopku (osebe, ki se postavlja pod skrbništvo), v obravnavani zadevi ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku postavitve skrbnika, njegovi pritožbeni ugovori, ki jih je smiselno uveljavljal že v tožbi in jih je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča in jih pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene.

Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.