Jedro

Če je gradnja, glede katere je po določbah ZGO-1 izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo naloži upravljavcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop.

Ker se odklop naloži upravljavcu in ne zavezancem iz inšpekcijske odločbe, izdane zaradi nedovoljene gradnje, za izrek ukrepa ni pomembno, kdo so zavezanci za izvršitev ukrepov, izrečenih z osnovno inšpekcijsko odločbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka naložila Elektru ... d.d., da v roku od 1. 9. do 8. 9. 2011 iz javnega elektro omrežja odklopi objekt na naslovu ..., ker v nadaljevanju našteti inšpekcijski zavezanci (med njimi ni tožnikov A.A., B.B. in C.C. – op. sodišča) niso ravnali v skladu z inšpekcijsko odločbo z dne 21. 10. 2008 in je objekt kljub prepovedi priklopljen na javno elektro omrežje. V 2. točki je Elektru ... naložila, da v roku 5 dni po izpolnitvi ukrepa o tem obvesti pristojnega inšpektorja, v 3. točki pa, da stroški, nastali z odklopom, bremenijo neposredno inšpekcijske zavezance iz 1. točke izreka. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila odločba izdana na podlagi 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Upravni organ druge stopnje je ob odločanju o pritožbi, ki so jo vložili inšpekcijski zavezanci (med njimi tudi prvih osem tožnikov), izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravil v 1. in 3. točki izreka in ju nadomestil z novima točkama, tako da je kot inšpekcijske zavezance navedel tudi tožnike A.A., B.B. in C.C. V ostalem delu je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi odločbe navaja, da je zavezanec za izvršitev odklopa upravljavec infrastrukture in ne inšpekcijski zavezanci. Zato na izdajo izpodbijane odločbe ne vpliva, ali je na njihovi strani prišlo do statusnih sprememb ali pravnega nasledstva. Pomembno je le, da so s tem inšpekcijskim ukrepom seznanjene vse osebe, ki bi utegnile biti z njim prizadete, tako tudi novi lastniki oz. solastniki spornega objekta. Drugostopenjski upravni organ je zato iz razloga jasnosti spremenil oz. dopolnil 1. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe.

Tožniki se s tako odločitvijo ne strinjajo in v tožbi navajajo, da jim v inšpekcijski odločbi z dne 21. 10. 2008 ni bilo naloženo, da sporni objekt odklopijo iz električnega omrežja, ampak je bila določena le prepoved izvedbe komunalnih priključkov na javno infrastrukturo. Ker med odločbo z dne 21. 10. 2008 in izpodbijano odločbo ni objektivne identitete, slednja nima nima zakonite podlage. Poleg tega jo je prvostopenjski upravni organ utemeljil s prvim odstavkom, drugostopenjski pa s tretjim odstavkom 158. člena ZGO-1. Opozarjajo, da zadnji trije tožniki v odločbi z dne 21. 10. 2008, ki naj bi bila podlaga za izdajo izpodbijane, niso omenjeni, posledično ne morejo nastopati kot inšpekcijski zavezanci niti v izpodbijani odločbi. Gre za spremembo inšpekcijskih zavezancev, s čimer je bilo poseženo tudi v njihovo pravico do sodelovanja v postopku. Odločba drugostopenjskega organa pa je nepravilna tudi zato, ker je iz izreka mogoče zaključiti, da je organ pritožbi tožnikov deloma ugodil in odločbo inšpektorice v 1. in 3. točki spremenil, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je pritožbo v celoti zavrnil. Poudarjajo še, da se je drugostopenjski organ v svoji odločbi z dne 13. 2. 2009 postavil na stališče, da so inšpekcijski zavezanci tisti, ki so na dan izdaje odločbe vpisani kot lastniki v zemljiški knjigi. Tožniki A.A., B.B. in C.C., ki so lastninsko pravico pridobili več let pred izdajo izpodbijane odločbe, bi po tem stališču morali biti vključeni v izpodbijano odločbo. Po njihovem mnenju pa bi moral poravnati stroške odklopa električne energije D.D., ki je bil investitor. Predlagajo, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno, naj jo razveljavi (pravilno bi bilo: odpravi) in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahtevajo tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe, nanjo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pravilno je tožbeno stališče, da odrejena prepoved izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, ki je bila določena v inšpekcijski odločbi z dne 21. 10. 2008, izdani zaradi nelegalne gradnje objekta na naslovu ..., ne more biti podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. S to prepovedjo namreč inšpekcijskim zavezancem ni bil naložen odklop objekta iz javnega elektro omrežja, ampak iz te prepovedi izhaja smiselno le obveznost, da se vzdržijo vsakršnih ravnanj, ki bi imele za posledico izvedbo komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture.

Upravni organ zato v izpodbijani odločbi brez potrebe ugotavlja, da je nelegalni objekt še vedno priključen na elektro omrežje, vendar pa se v nadaljevanju (drugi odstavek na 3. strani odločbe) sklicuje tudi na vsebino tretjega odstavka 158. člena ZGO-1, ko navaja, da če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo naloži upravljavcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Prav ta določba ZGO-1 pa je pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, kar je pravilno navedel tudi drugostopenjski organ. Po tej določbi se torej inšpekcijskim zavezancem ne nalaga nikakršne obveznosti, katere neizvršitev bi šele imela za posledico, da se v postopek vključi upravljavca gospodarske javne infrastrukture. Gre za ukrep, ki ni odvisen od ravnanj inšpekcijskih zavezancev, zato na izdajo izpodbijane odločbe ne more vplivati sicer napačno stališče prvostopenjskega organa o nespoštovanju inšpekcijske odločbe z dne 21. 10. 2008. Ker se odklop naloži upravljavcu in ne zavezancem iz inšpekcijske odločbe, izdane zaradi nedovoljene gradnje, za izrek ukrepa ni pomembno, kdo so zavezanci za izvršitev ukrepov, izrečenih z osnovno inšpekcijske odločbe z dne 21. 10. 2008. Iz tega razloga tudi navajanje inšpekcijskih zavezancev, kljub takemu poimenovanju v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ne more imeti druge funkcije kot to, da se navede osebe, ki morajo biti z izrečenim ukrepom seznanjene iz razloga, ker so z odklopom objekta iz elektro omrežja prizadete – v konkretnem primeru torej tožniki kot solastniki spornega objekta oz. zemljišča, na katerem objekt stoji. V tem pogledu zato ni mogoče govoriti o spremembi inšpekcijskih zavezancev, ki v predhodnem postopku niso imeli možnosti sodelovati.

Pravilna pa je odločitev drugostopenjskega organa, kdo so zavezanci za plačilo stroškov, nastalih z odklopom. Ta ukrep je bil izrečen zaradi lastnosti spornega objekta (nedovoljena gradnja), zato njegove lastnike tudi stroškovno bremenijo vsa ravnanja, ki so povezana z vzpostavljanjem zakonitega stanja. V zadevi pa ni sporno, da so tožniki zemljiškoknjižni lastniki nelegalnega objekta.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).