Jedro

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podan tudi razlog po prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da torej nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico ni možno. Gre namreč za dolgotrajne kršitve, od katerih je vsaka izmed njih tako huda, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico ni možno. Z vsako izmed njih je bila toženka oškodovana.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 11. 2023, vročena dne 27. 11. 2023, nezakonita in se razveljavi; da jo je toženka dolžna v roku 8 dni pozvati nazaj na delo, da je dolžna tožnico za čas od 27. 11. 2023 prijaviti v sistem obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji od tega dne dalje do izdaje sodbe mesečno izplačevati plačo v višini 1.655,32 EUR bruto; ji od navedenega zneska obračunati in zanjo plačati davke in prispevke, neto zneske pa izplačati tožnici do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (točka I izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za plačilo denarnega povračila v znesku 29.795,76 EUR na podlagi 118. člena ZDR-1, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila v roku 15 dni (točka II izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oz. da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih pa, da vse stroške naloži v plačilo toženki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je podana prepozno, saj je toženka zamudila vse prekluzivne roke po 109. členu ZDR-1, ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi možno podati le v 30 dnevnem roku od ugotovitve razloga za izredno odpoved tudi v primeru, ko ima ta krivdni razlog. Toženka je bila po izvedbi obsežne računovodsko finančne preiskave in opravljenih poizvedbah z vsemi očitki seznanjena najkasneje 2. 10. 2023, saj je v vabilu na zagovor in pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici očitala iste kršitve kot v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bila toženka z ravnanji, ki so predmet odpovedi z dne 24. 11. 2023, seznanjena že dne 2. 10. 2023, je odpoved z dne 24. 11. 2023 prepozna. Nesprejemljivo je stališče sodišča prve stopnje, da gre pri odpovedi z dne 24. 11. 2023 za druge historične dogodke, izvedene v drugačnih okoliščinah. Če bi ta argumentacija veljala, roki iz 109. člena ZDR-1 ne bi imeli nobenega smisla, ker delavec ne bi imel nobene delovnopravne zaščite. Tožnica je bila za iste očitke kaznovana dvakrat, in sicer s pisnim opominom z dne 30. 10. 2023 in nato še z izredno odpovedjo, storilec pa za isto dejanje ne more biti kaznovan dvakrat. Poudarja, da so očitki iz pisnega opozorila povsem nekonkretizirani, ker iz njih ne izhaja kdaj, kje in na kakšen način naj bi tožnica te povsem pavšalne kršitve storila. Enako velja tudi za obdolžitev z dne 15. 11. 2023, le izredna odpoved z dne 24. 11. 2023 vsebuje konkretne kršitve. Zato se sprašuje, kako je lahko sodišče v taki situaciji izluščilo, da je bil v prvem postopku predmet obravnave neko drugo dogajanje, kot je bil v drugem postopku. Očitno je sodišče kršitve, ki naj bi jih storila tožnica izluščilo šele na podlagi očitno prirejenih pričevanj uslužbencev toženke. Tožnica je za vsebino kršitev izvedela šele po izvedenem sodnem postopku, s takšnim ravnanjem pa so ji bile kršene pravice do obrambe. Navaja, da sodišče ne razpolaga niti z enim samim dokazom o tem, da naj bi si tožnica prisvojila denarna sredstva svojega delodajalca. Sodišče je prišlo do zaključka zgolj na podlagi slepega sledenja izpovedim uslužbencev toženke. Z vsemi posameznimi kršitvami, ki jih navaja sodišče, je do vključitve tožnice prišlo zgolj zato, ker je bilo delo pri toženki organizirano tako, da so se posamezni uslužbenci, ki so delali s strankami, pri delu z računalnikom izmenjavali. Za te kršitve pa je bila tožnica kaznovana z opozorilom. Tožnici sploh ni bilo znano in tudi ne jasno, kako je do zlorab prišlo. Tožnica je bila zgolj žrtev zlorab in se je znašla v igri, ki je ne razume, zato o njenem naklepu ali malomarnosti sploh ni mogoče govoriti. A. A. je bil tožničin nadrejeni, zato je bila tožnica skladno z določbo 34. člena ZDR-1 dolžna spoštovati njegova navodila. Kljub temu, da je imela B. B. kot kontrolorka hotelsko-gostinskih storitev vsakodnevno možnost vpogledov dokumentacijo, kar je bila njena delovna zadolžitev, ki je očitno ni opravila, sodišče prve stopnje zastopa stališče, da toženka ni zamudila zakonskega roka za podajo izredne odpovedi. Preverjanje računov sploh ni bila tožničina naloga, sodišče pa tolerira nedelo kontrolorke toženke. Nadalje tudi ni upoštevalo uveljavljene prakse dela na recepciji, da več zaposlenih uporablja isti računalnik in profil. Sodišče prve stopnje ni verjelo izpovedi priče C. C., ker naj bi imel osebni interes, verjelo pa je vsem pričam, ki jih je predlagala toženka. Šlo je celo tako daleč, da je sledilo izpovedima D. D. in B. B., enako pa velja tudi za E. E. in F. F. Priglaša pritožbene stroške.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in naslednji) po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je o vseh odločilnih dejstvih pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP presoja le pritožbene navedbe, ki so za odločitev o pritožbi bistvene.

6.Sodišče je presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 11. 2023, ki jo je tožnici, ki je bila pri njej zaposlena na delovnem mestu receptor 1, podala toženka po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivih dejanj tatvine (204. člen KZ-1), zatajitve (208. člen KZ-1), poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (209. člen KZ-1), goljufije (211. člen KZ-1), ponareditve in uničenja poslovnih listin (235. člen KZ-1), ponarejanja listin (251. člen KZ-1) in posebnega primera ponarejanja listin (252. člen KZ-1) ter po drugi alineji 110. člena ZDR-1, ker je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

7.Pravilna je ugotovitev, da je toženka zoper tožnico najprej uvedla postopek za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z obdolžitvijo in vabilom na zagovor 2. 10. 2023. Očitki tožnici so se nanašali na datume 29. 4. 2023, 31. 5. 2023, 31. 3. 2023, 11. 3. 2023 in 15. 6. 2023 in da je tožnica prejela pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 30. 10. 2023.

8.Obdolžitev in vabilo na zagovor v postopku izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 11. 2023 pa se nanašata na tožničine kršitve na dneve 11. 4. 2023, 31. 10. 2022, 30. 7. 2022, 6. 6. 2022, 5. 9. 2021 in obdobji od 24. 5. 2023 do 27. 5. 2023 ter od 10. 4. 2023 do 12. 4. 2023. Toženka prvega postopka odpovedi ni zaključila, kar pa po pravilnem stališču sodišča prve stopnje nima vpliva na izvedeni izpodbijani postopek. Res so bile na novo ugotovljene kršitve storjene na zgodnejše datume kot v prvi obdolžitvi, ker so nove primere odkrivali povsem naključno, kar je sodišče prve stopnje obsežno obrazložilo v točki 13 obrazložitve.

9.Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je toženka s tožničinimi kršitvami lahko seznanila najprej 27. 10. 2023 in da imajo kršitve vse znake kaznivih dejanj, toženka tudi ni zamudila roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1.

10.Zmotno je pritožbeno stališče, da je bila tožnica za iste kršitve kaznovana dvakrat. Kot je bilo že ugotovljeno ne gre za iste kršitve, opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga, ki ni bila realizirana, pa ni "kazen", saj na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo izpodbija, ni imelo nobenega vpliva. Očitki iz pisnega opozorila (B8) so konkretizirani, saj mu je priložena priloga 1, iz katere izhaja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da se očitki nanašajo na datume 29. 4. 2023, 31. 5. 2023, 31. 3. 2023, 11. 3. 2023 in 15. 6. 2023.

11.Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana. Na obdolžitev z vabilom na zagovor (B2), kateri je bila priložena priloga 1 in zbirniki s slipi kreditnih kartic, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne gre za iste kršitve, ki so bile zajete v opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak za novo najdene kršitve, zaradi katerih je bila tožnici izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, ki jo izpodbija. Na podlagi te priloge in izpovedih zaslišanih prič je sodišče lahko "izluščilo" ter ugotovilo, katere so tožnici očitane kršitve delovnih obveznosti, da jih je dejansko storila in da imajo te kršitve tudi znake kaznivih dejanj, kar je kršitev delovnih obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

12.V zvezi s kršitvijo z dne 11. 4. 2023 je sodišče prve stopnje natančno pojasnilo, da je tožnica gostu izstavila informativni račun v višini 1.463,10 EUR (nočitve in večerja), ki ga je gost G. G. plačal, tožnica pa je postopek prekinila in med plačilom ter zaključkom računa, znesek večerje (260,00 EUR) prenesla na drugega gosta H. H., ki je imel večerjo v okviru polnega penziona. Tožnica je za 200,00 EUR, ki jih je prestavila na tega gosta, vpisala dva darilna bona po 100,00 EUR, preostali znesek 60,00 EUR pa je njen sodelavec A. A. uporabil za vpis storitve za tega gosta. Enega izmed teh bonov je vplačal že 9. 7. 2023 z gotovino na račun v višini 564,92 EUR gost I. I., receptor J. J. je zbrisal plačilo z gotovino in vpisal ta darilni bon za 100,00 EUR in zaključil razliko na gotovino, ta darilni bon pa so porabili za pokritje 100,00 EUR gotovine v blagajni. Sodelovanje tožnice je bilo ključno. Na ta način je sebi in svojim sodelavcem omogočila, da so zadržali za 100,00 EUR gotovine. S svojim ravnanjem je izpolnila znake kaznivega dejanja goljufije po prvem in tretjem odstavku 211. člena KZ-1, ravnanje, ko je informativni račun nezakonito prikazala kot pravi račun, pa ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1.

13.Dne 31. 10. 2022 je tožnica ob 11:07 uri za gosta K. K. sestavila račun in mu izpisala informativni račun, ob 10:33 uri izpisala informativni račun in ob 10:35 bremenila račun v višini 286,88 EUR gostu L. L. Po tem pa je M. M. priredil informativni račun pri K. K., ki ga je sestavila tožnica, in je bil v celoti plačan z gotovino. A. A. je pred tem, za gostjo N. N. ob 7:52 izpisal informativni račun, na katerega je vpisal dodatne storitve večerje (2 x 25,00 EUR - 50,00 EUR). Receptor O. O. je ob 9:32 uri (po odhodu gostje) zbrisal dodatno storitev večerje in informativni račun zaključil na višini 77,16 EUR, tako da je gostja dodatno večerjo plačala, je pa ob 10:14 uri, ko je bila dodatna večerja izbrisana, M. M. vpisal zaključni račun in kreditno kartico v višini 27,16 EUR in tako pridobil 50,00 EUR, ki jih je vpisal na račun gosta P. P., ki je plačal z gotovino. V zbirniku kreditnih kartic je s strani gostje N. N. v višini 77,16 EUR prikazan kot seštevek zaključnega računa v višini 27,16 EUR in prirejenega računa gosta P. P. v višini 50,00 EUR, ki naj bi bila plačana ob 10:14 uri. Tako je tožnica z izpisom informativnih računov sebi in sodelavcem omogočila, da so odtujili in zadržali 89,00 EUR gotovine. Istega dne sta bila za gostjo R. R. zaključena dva računa. Za prvi račun je bila bremenjena kreditna kartica v višini 177,14 EUR ob 13:45 uri, ko je tožnica izpisala informativni račun. Račun v višini 168,14 EUR je tožnica dejansko zaključila ob 14:19 uri, razlika med obremenitvijo in računom je bila 9,00 EUR. Za drugi račun tej gostji je bila ob 14:21 uri bremenitev kreditne kartice v višini 955,00 EUR, račun pa je bil zaključen v višini 764,00 EUR in je razlika znašala 191,00 EUR (račun in bremenitev je sicer zaključil A. A.). Skupna razlika, ki je bila pridobljena zaradi naknadnih sprememb obračuna storitev in popravkov storitev je tako znašala 200,00 EUR. Za to vsoto sta bila kupljena dva darilna bona po 100,00 EUR, in sicer št. ... in št. ..., račun zanju pa je zaključila tožnica. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v tem času na recepciji prisotni trije receptorji in da niso imeli na razpolago vsak svojega računalnika, tako da je lahko tožničinega uporabljal tudi kdo drug, vendar pa bi tožnica, ki je potem naredila specifikacijo in je bila seznanjena s tem, da sta bila izdana dva darilna bona v skupni višini 200,00 EUR, v primeru, da jih sama ni vpisala, o takšni nepravilnosti morala obvestiti delodajalca, pa tega ni storila. Prvi bon naj bi koristila gostja S. S. dne 21. 12. 2022, drugi bon pa gostja T. T. 18. 2. 2023, ki z boni sploh nista razpolagali, in sta svoja računa plačali z gotovino, zato je tožnica pripomogla k dejanju sodelavcev, ki sta spremenila računa z dne 21. 12. 2022 in 18. 2. 2023, in na podlagi tega zadržala dvakrat po 100,00 EUR gotovine. Tožnici je tako mogoče očitati najmanj naklepno pomoč pri KD ponareditve listine, KD ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter poneverbi in neupravičeni uporabi tujega premoženja.

14.Kršitev z dne 30. 7. 2022 je bila storjena tako, da je tožnica dne 29. 7. 2022 ob 19:08 prijavila gosta U. U. A. A. je ob 21:55 izpisal informativni račun ga čez minuto prekinil in ob 21:58 pobrisal vse dodatne storitve, nato je ob 23:57 nočni receptor V. V. storniral prijavo gosta in ga kmalu po polnoči spet prijavil (na tak način storitve in stroški za gosta sploh niso zabeleženi v sistemu), da je gost lahko šel na zajtrk. Tožnica je 30. 7. 2022 ob 9:20 sestavila račun in izpisala informativni račun, neposredno po tem sta bili obremenjeni dve kartici, in sicer ena ob 9:21 za 160,13 EUR in druga ob 9:23 za 152,69 EUR. Gost končnega računa ni dobil, ker je bil storniran, plačal pa je skupno 312,82 EUR. Tožnica je 29. 7. 2022 ob 15:02 prijavila in vpisala v sistem gosta Z. Z. z dodatno storitvijo najema parkirnega prostora. A. A. je izpisal informativni račun, nočni receptor je ob 23:56 storniral prijavo, pred tem je A. A. zbrisal vse dodatne storitve, po polnoči je V. V. gosta znova prijavil, naslednji dan pa je študent a. a. gostovo prijavo storniral, minuto pred tem pa je bila gostova kartica obremenjena z 227,26 EUR. Tako je ostal višek na kreditnih karticah v višini 540,08 EUR, saj sta bili prijavi obeh gostov stornirani z učinkom, kot da sploh ne bi bila v hotelu. Tožnica je ob 11:09 vpisala darilne bone za 500,00 EUR (pet darilnih bonov po 100,00 EUR, od katerih je štiri porabil A. A.), študent pa je po navodilu ostanek vpisal kot plačilo gosta b. b., pri čemer je pomotoma ob 11:53 uri vpisal plačilo 40,80 EUR namesto 40,08 EUR, ta gost pa je plačal z gotovino. Tožnica je darilna bone izstavila brez plačila, torej brez pravne podlage, preostali bon pa je vpisala na račun gosta c. c., kot da je ta plačal delno z gotovino in delno z darilnim bonom, čeprav je v celoti plačal z gotovino. Tožnica je na ta način gotovino v višini 100,00 EUR odtujila. Sodišče je na podlagi tega pravilno ugotovilo, da je tožnica s tem ravnanjem izpolnila znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, saj je informativni račun prikazala kot zaključni račun, torej je račun predrugačila, znake kaznivega dejanja ponareditve listine, saj informativni račun ni končni račun, torej je gostu izdala krivo listino, boni pa so bili izdani brez pravne podlage, njeno ravnanje pa ima tudi znake poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, ker si je naklepno prilastila gotovino v višini 100,00 EUR, ki ji je bila plačana s strani gosta v povezavi z njenim delom.

15.Gost d. d. je skupaj s tremi gosti bival pri toženki v dveh sobah in za vse plačal račun. A. A. je 6. 6. 2022 vpisal premestitve teh gostov, vpisal informativni račun, po katerem je bila gostova kreditna kartica ob 9:44 obremenjena v višini 817,04 EUR, pri čemer je bil višek na informativnem računu ustvarjen z dodatno zaračunanimi storitvami za te med seboj povezane goste, z raznimi popravki oz. storniranimi prijavami. Ob 9:54 je A. A. izpisal račun za znesek 737,04 EUR, kar je za 80,00 EUR manj, kot je dejansko plačal gost d. d. Tožnica je teh 80,00 EUR vpisala kot darilni bon št. ... v tej višini. Tako je bil znesek, ki ga je dejansko plačal gost v zbirniku kreditnih kartic prikazan kot znesek, ki bi ga gost plačal po računu in kot račun za nakup darilnega bona, ki ga je vpisala tožnica. Naslednji gostji e. e., ki je tega dne odhajala, je tožnica ob 10:01 izpisala informativni račun v višini 862,58 EUR, ki ga je ta plačala ob 10:02. Tožnica ji je nato dvakrat stornirala domačo žival v vrednosti 150,00 EUR in račun zaključila v višini 712,58 EUR, znesek 150,00 EUR pa je ob 10:07 vpisala kot darilni bon. Prvi darilni bon v višini 80,00 EUR je dne 22. 6. 2022 koristil A. A., drugega v višini 150,00 EUR pa dne 12. 9. 2022 f. f., prav tako zaposlen pri toženki. Kljub temu, da so bili 6. 6. 2022 v dopoldanski izmeni tega dne tudi drugi zaposleni, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnici ob zaključku dela, potem ko naredi specifikacijo, ne bi mogla ostati neznana izdaja obeh darilnih bonov v skupnem znesku 230,00 EUR, zato bi morala o tem obvestiti delodajalca, če jih sama ni vpisala. Tako je svojima sodelavcema omogočila koriščenje teh dveh nezakonito pridobljenih darilnih bonov, kar je najmanj pomoč pri storitvi KD goljufije, neupravičene uporabe tujega premoženja.

16.Dne 5. 9. 2021 je tožnica prijavila in vpisala tri goste, in sicer g. g., h. h. in i. i. Ob 12:52 je sestavila račun za h. h., kot nosilca plačila pa je vzpostavila povezano transakcijo za g. g., ob istem času je izpisala tudi informativni račun in bremenila gosta v višini 318,27 EUR. Račun je bil ob 12:54 prekinjen in nedokončan, hkrati pa je A. A. ob 13:06 izbrisal dodatne storitve. Ob 13:11 uri je tožnica stornirala prijavo gosta in tako ustvarila višek v višini 318,27 EUR, nato je ob 13:14 vnesla račun za darilni bon v višini 300,00 EUR (dva bona po 150,00 EUR), ostanek v višini 18,27 EUR pa je drugemu gostu ob 13:18 zabeležila nakup medu in mlečne tablice kot način plačila s kreditno kartico, čeprav je gost plačal z gotovino in ne le 0,13 EUR kot izhaja iz računa in je s tem ostanek pokrila. V zbirniku kreditnih kartic plačan znesek 318,27 EUR predstavlja plačilo računa, ki ga je za nakup darilnih bonov izdala tožnica (300,00 EUR) in plačilo računa št. ... brez imena gosta za znesek 18,27 EUR, pri čemer slipa za plačilo s kreditno kartico ni. En darilni bon v višini 150,00 EUR je izkoristil dne 28. 10. 2021 A. A., drug plačilni bon št. ... pa je bil pokoriščen pri gostu j. j., ki je prišel v hotel k. 22. 6. 2021, ob odhodu dne 27. 6. 2021 pa mu je bil ta darilni bon v višini 150,00 EUR kot plačilo vpisan na račun namesto gotovine, pri čemer je ta gost s kreditno kartico plačal bivanje v višini 673,90 EUR, ostale storitve pa je plačal z gotovino, tako da so si je ti pridobili. V času kršitve (med 12:52 in 13:18) sta bila poleg tožnice v službi le A. A. (od 6:00 do 15:15) in m. m. (od 5:45 do 14:15) je sodišče ugotovilo, da ni utemeljen tožničin ugovor, da naj bi na njenem profilu delal drug receptor, saj je tožnica sestavila informativni račun za h. h., po katerem je plačal znesek 318,27 EUR, pa račun ni bil zaključen in izstavljen, ker ga je stornirala, tako da je ta znesek ostal višek. Izdaja informativnega računa je KD ponareditve listin, priredba informativnega računa kot zaključnega računa pa KD ponareditve ali uničenje poslovne listine. Poleg tega je naklepno pripomogla, da je sodelavka bon št. ... vpisala v račun, ki je bil prirejen tako, da je zadržala in odtujila 150,00 EUR gotovine (znaki KD ponareditve listine, ponareditev ali uničenja poslovne listine in poneverbe ter neupravičene uporabe tujega premoženja), A. A. pa je omogočila koriščenje drugega darilnega bona v vrednosti 150,00 EUR.

17.Naslednja kršitev je bila storjena v obdobju od 24. 5. 2023 do 27. 5. 2023. V sistemu toženke je bila zabeležena rezervacija n. n. za obdobje od 26. 5. do 27. 5. 2023, ki jo je naredil A. A. Sobo je za brata o. o., njegovo ženo p. p. in hči r. r. rezerviral n. n., pomočnik vodje služb pri toženki. Tožnica je to rezervacijo dne 26. 5. 2023 ob 15:40 uri stornirala, tako da je bila ta soba št. ... v prostem obtoku, ob 21:42 pa je v to sobo prijavila le gostjo p. p. in naredila "walk in" prijavo, za katero je potrebno takoj zaračunati bivanje. To prijavo je ob 22:36 uri storniral J. J. (potrebno jo je bilo stornirati pred polnočjo, da sistem ne bi naredil obračuna, torej nočitev). Iz izpisa sistema elektronskih ključavnic izhaja, da je gost v tej sobi bival, saj je večkrat odprl vrata, nazadnje ob 23:05 uri, naslednji dan pa so šli na zajtrk. n. n. je naslednji dan A. A. poravnal plačilo 50,00 EUR v gotovini. Tako je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica rezervacijo stornirala z namenom, da bo kasneje vnesla "walk in" prihod, ki omogoča kreiranje ključa brez zaznave gosta in posledično odtujitev gotovine, ki jo je plačal gost za dejansko bivanje (50,00 EUR). Ta kršitev pa ima zakonske znake KD goljufije (delodajalca, da gost ni bival v hotelu), ponareditve ali uničenja poslovne listine (stornacija prijave) in posledično pomoč pri poneverbi in neupravičeni uporabi tujega premoženja, zaupanega v zvezi z zaposlitvijo (prilastitev gotovinskega plačila gosta). To ravnanje tožnice pa predstavlja tudi kršitev določb 33., 34., 36., 37. in 38. člena ZDR-1, saj ni potekel objektivni rok 6 mesecev iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1 in je tudi odpovedni razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

18.Tudi ravnanje tožnice v obdobju od 10. 4. 2023 do 12. 4. 2023 poleg kršitev po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, predstavlja kršitev določb 33., 34., 36., 37. in 38. člena ZDR-1, zato je podan tudi odpovedni razlog po drugi alineji 110. člena ZDR-1. Dne 10. 4. 2023 ob 15:35 uri so v hotel prišli gostje s. s., t. t., u. u. in v. v., za katere je bil prihod predviden 12. 4. 2023. O. O. je naredil prijavo brez rezervacije, "walk in" prijavo. z. z. je naložila penzionske večerje. Nato je O. O. umaknil prijavo in ob 21:13 uri sestavil informativni račun, ki je bil sprintan in shranjen. Gostje so plačali na podlagi tega računa. Pijačo, ki so jo ti gostje dali na račun sobe, je V. V. ob 22:32 uri premaknil na drugega gosta, zbrisal večerje in storniral prijave teh gostov, tako da obračun ni šel čez nočno obdelavo, v sobah so tako bivali neevidentirano, storitve pa so jim bile zaračunane. Tožnica je naslednji dan, ko sta skupaj z A. A. nastopila jutranjo izmeno, ob 6:48 goste s. s., t. t., u. u. in v. v. znova vpisala, da so lahko šli na zajtrk in v bar, ob 6:49 je dodala še večerje, tako da so lahko dali tudi pijačo na račun. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica prva nastopila jutranjo izmeno (že ob 5:45) še pred odhodom nočnega receptorja V. V. (ob 6:00) in pred prihodom A. A. (ob 6:45), zato so bile informacije o gostih s. s., t. t., u. u. in v. v. predane njej. s. s. je račun plačal z gotovino, saj brez rezervacije kartična transakcija ni možna. Da bo plačal z gotovino je bilo znano, saj je večkrat bival v hotelu in je plačeval z gotovino. Ugotovljeno je bilo, da je bil zgeneriran ključ v sobah št. ... in št. ..., da so gostje od 10. do 12. 4. 2023 vstopali in izstopali iz sob, kar pomeni da so dve noči bivali neprijavljeni. Tožnica jim je z vpisom z dne 11. 4. 2023 omogočila da so nemoteno bivali naprej in koristili storitve, ki so jih predhodno po informativnem računu plačali z gotovino. Na ta način, stornirane prijave, zmanipulirane dodatne storitve, so plačali nekaj, česar sistem ni zaznaval. Tako je tožnica prispevala k prilastitvi gotovine za navedene storitve. To pa je tudi KD goljufije (prikrivanje dejanskih okoliščin in s tem spravljanje delodajalca v zmoto, da gost ni bival v hotelu), KD ponareditve ali uničenje poslovne listine (stornacija prijave gosta na AJPES, čeprav je še vedno bival v hotelu) in naklepno pomoč pri poneverbi in neupravičeni uporabi tujega premoženja, zaupanega v zvezi z zaposlitvijo (prilastitev gotovinskega plačila gosta), zato je podan tudi odpovedni razlog po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

19.Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podan tudi razlog po prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da torej nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico ni možno. Gre namreč za dolgotrajne kršitve, od katerih je vsaka izmed njih tako huda, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico ni možno. Z vsako izmed njih je bila toženka oškodovana.

20.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče slepo sledilo izpovedbam uslužbencev toženke. Sodišče je skladno z 8. členom ZPP opravilo celovito dokazno oceno, skrbno je presodilo vsak dokaz posebej in vse skupaj. Izpovedi prič je presojalo tudi v zvezi z listinsko dokumentacijo v spisu. Neutemeljeno je sklicevanje na predpostavljenega A. A., katerega navodila naj bi morala upoštevati, saj ima 34. člen ZDR-1 poleg prvega odstavka, na katerega se v pritožbi sklicuje, tudi drugi odstavek po katerem delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, ZDR-1 pa v prvem odstavku 33. člena vsebuje tudi splošno določbo o tem, da mora delavec vestno opravljati delo. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da se receptorji niso kar tako izmenjevali, kar je sodišče prve stopnje pri vsaki izmed kršitev, kjer je bilo to potrebno, tudi obrazložilo.

21.Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

22.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške. Toženka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 33, 34, 36, 37, 38, 109, 109/1, 109/2, 110, 1101, 110/1-1, 110/1-2 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 204, 208, 209, 211, 211/1, 211/3, 235, 251, 252

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.