Jedro

Dovoljenost revizije v sporih o preživljanju ni odvisna od vrednosti spornega predmeta samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.

Izrek

Revizija se zavrže. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo zahtevek tožnika, s katerim je terjal znižanje sodno določene in dne 26.4.2002 usklajene preživnine v znesku 17.472 SIT mesečno za vsakega izmed obeh mladoletnih tožencev - in to na znesek 1.000 SIT mesečno za vsakega od njiju od 1.12.2002 dalje. Glede na tak izid postopka je tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov mladoletnih tožencev v znesku 167.293 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga iz 2. in 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri ugoditve njegovemu zahtevku, oziroma razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje, z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur.l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Dovoljenost revizije v sporih o preživljanju ni odvisna od vrednosti spornega predmeta samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Upoštevaje določbe 40. člena in drugega odstavka 41. člena ZPP znaša ta v danem primeru dvakrat po 988.320 SIT (ločeno za vsakega od obeh mladoletnih tožencev). Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil namreč v celoti zavrnjen zahtevek tožnika za znižanje preživnine na znesek 1.000 SIT mesečno za vsakega od obeh mld. tožencev, namesto v sodbi navedene sedanje preživnine v znesku 17.472 SIT mesečno za vsakega od njiju (in to brez končne časovne omejitve). To pomeni, da je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsakega izmed obeh mladoletnih tožencev (drugi odstavek 41. člena ZPP) rezultat sledeče računske operacije: od zneska 17.472 SIT sedanje, v sodbi navedene, mesečne preživnine je treba odšteti 1.000 SIT kot terjani znesek, na katerega naj bi glasila znižana mesečna preživnina, dobljeno razliko 16.472 SIT pa pomnožiti s 60 (seštevek mesečnih dajatev za dobo petih let glede na določbo 40. člena ZPP). Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v obravnavanem primeru torej ne presega mejnega zneska 1.000.000 SIT za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP (ločeno za vsakega od obeh tožencev), je bilo treba tožnikovo revizijo na podlagi določbe 377. člena istega zakona kot nedovoljeno zavreči. Odločitev o stroških revizijskega postopka tožnika, ki z revizijo ni uspel, temelji na določbah 154. člena ZPP, odločitev o stroških revizijskega postopka tožencev v zvezi z odgovorom na revizijo pa na določbi prvega odstavka 155. člena istega zakona, saj jih kot stroške v zvezi z odgovorom na nedovoljeno revizijo ni bilo mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.