Jedro

Iz zapisnika o glavni obravnavi z 31. 1. 2002 jasno izhaja, da se je glavna obravnava opravila v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in v prisotnosti njene pooblaščenke) ter da sta obe pravdni stranki na tem naroku navajali dejstva in predlagali dokaze. Zato so bila vsa dejstva in dokazi, ki jih je toženka navedla oziroma predložila po 31. 1. 2002 prepozni ter jih sodišče ni smelo upoštevati.

ZOR posebej ne določa vsebine obvestila o napakah pri podjemnih in gradbenih pogodbah. Zato je treba po tretjem odstavku 121. člena ZOR smiselno uporabiti določbe, ki urejajo obvestilo o stvarnih napakah pri prodajnih pogodbah. Po prvem odstavku 484. člena ZOR mora kupec v obvestilu natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. Toženka v opisanem dopisu ni pojasnila, zakaj je delo nedokončano, zakaj ni pravilno izvedeno, kakšne so pomanjkljivosti in kateri material manjka, kar nedvomno pomeni, da napak ni opisala natančno. Tako sta sodišči pravilno presodili, da tega dopisa ni mogoče šteti kot obvestilo o napakah.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bilo toženki naloženo plačilo glavnice v višini 8.351,75 EUR (prej 2.001.414 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka zoper sodbo pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na odločitev o glavnici, vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo nižjih sodišč, da je šele na drugem naroku za glavno obravnavo pojasnila dejanske okoliščine in predlagala ustrezne dokaze. Na naroku 31. 1. 2002 je sodišče ugodilo predlogu toženkine pooblaščenke, da se zaradi toženkine odsotnosti obravnava preloži na nov narok. Zato bi morali sodišči upoštevati dejstva in dokaze, ki jih je toženkina pooblaščenka pravočasno navedla oziroma predložila na prvem naroku 4. 4. 2002. Poleg tega sta nižji sodišči materialnopravno zmotno odločili, da toženka tožnika ni pravočasno obvestila o stvarnih napakah na objektu. Dopis s 26. 9. 1997 vsebuje vse bistvene elemente grajanja napak, ker je toženka kot nestrokovnjak na gradbenem področju v njem navedla, da ima gradnja pomanjkljivosti, da se te pomanjkljivosti vidijo na zgradbi, da je potrebno popraviti uničeno in da dela zaradi nedokončanosti ne more prevzeti.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni utemeljen. Nižji sodišči sta pravilno ugotovili, da je bil prvi narok za glavno obravnavo opravljen 31. 1. 2002 in ne šele 4. 4. 2002. Iz zapisnika o glavni obravnavi z 31. 1. 2002 jasno izhaja, da se je glavna obravnava opravila v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in v prisotnosti njene pooblaščenke) ter da sta obe pravdni stranki na tem naroku navajali dejstva in predlagali dokaze. Zato so bila vsa dejstva in dokazi, ki jih je toženka navedla oziroma predložila po 31. 1. 2002 prepozni ter jih sodišče ni smelo upoštevati (prvi odstavek 286. člen ZPP).

7. Odločitev nižjih sodišč je tudi materialnopravno pravilna. Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, OZ) določa predpostavke za uveljavitev pravice do znižanja plačila zaradi napak na gradbenih delih (ki jih je tožnik kot izvajalec izvedel na nepremičnini toženke kot naročnice). Med temi predpostavkami je pravočasno obvestilo o napaki.

8. Toženka je tožniku 26. 9. 1997 poslala dopis, v katerem ga je pozvala, da sestavi račun za nepravilno in nedokončano delo, da upošteva vse pomanjkljivosti, ki se vidijo na zgradbi, in to kar je uničil na starem objektu, da nima pravice računati materiala, ki ga sploh ni v objektu, da mu do pisnega prevzema nedokončanega dela ni ničesar dolžna ter da ga prosi za pravilen račun, ki ga bo predala gradbenemu nadzoru. ZOR posebej ne določa vsebine obvestila o napakah pri podjemnih in gradbenih pogodbah. Zato je treba po tretjem odstavku 121. člena ZOR smiselno uporabiti določbe, ki urejajo obvestilo o stvarnih napakah pri prodajnih pogodbah. Po prvem odstavku 484. člena ZOR mora kupec v obvestilu natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. Toženka v opisanem dopisu ni pojasnila, zakaj je delo nedokončano, zakaj ni pravilno izvedeno, kakšne so pomanjkljivosti in kateri material manjka, kar nedvomno pomeni, da napak ni opisala natančno. Tako sta sodišči pravilno presodili, da tega dopisa ni mogoče šteti kot obvestilo o napakah.

9. Toženka v času po dopisu s 26. 9. 1997 do vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi 8. 6. 2001 s tožnikom ni komunicirala niti ni odgovorila na njegovo obvestilo o dokončnem obračunu. ZOR določa različne roke za obvestilo o napakah na gradbenih delih, odvisno od narave napake (o očitnih napakah je naročnik dolžan izvajalca obvestiti nemudoma po pregledu dela – prvi odstavek 614. člena v povezavi z 641. členom ZOR, o skritih napakah čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od odkritja napake – prvi odstavek 615. člena ZOR, pri napakah, ki zadevajo solidnost gradnje, pa je rok za obvestilo šest mesecev od dneva ugotovitve napake – prvi odstavek 645. člena ZOR). Iz toženkinih navedb sicer ni razvidna narava napak, ki jih uveljavlja, vendar iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je zamudila tudi najdaljši rok za obvestilo.

10. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).