Jedro

Pritožba je pravočasna, če je oddana priporočeno po pošti na zadnji dan pritožbenega roka (drugi odstavek 112. člena ZPP). Iz vročilnice, pripete k l. št. 49, je razvidno, da toženki ob poskusu vročitve (8. 1. 2020) izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče vročiti. Zato je vročevalec v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker toženka pisma v danem roku ni prevzela, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena z iztekom 15. dne od puščenega obvestila, torej 23. 1. 2020. To pa pomeni, da je rok 8 dni za pritožbo (določen v prvem odstavku 458. člena ZPP) pričel teči naslednji dan po vročitvi (24. 1. 2020), iztekel pa se je v petek, 31. 1. 2020. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, pripeti k l. št. 50, pa je razvidno, da je bila pritožba na pošto oddana priporočeno 1. 2. 2020, kar je en dan prepozno. Ker je toženka pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), na podlagi 1. točke 365. člena ZPP, zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Toženka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 10. 2019 (red. št. 11, list. št. 30) postopek ustavilo. To je storilo zato, ker tožnica v danem roku ni (do)plačala sodne takse za postopek, ki ji jo je bilo v nalogu naložilo sodišče. Proti temu sklepu je toženka 14. 11. 2019 vložila „pritožbo“ (red. št. 12, list. št. 33), ki pa po vsebini ni nič drugega kot predlog za izdajo sklepa o stroških postopka. V prvem stavku „pritožbe“ je namreč izrecno navedla, da zahteva dopolnitev sklepa 21. 10. 2019 sebi v prid in sicer v stroškovnem delu. V obrazložitvi „pritožbe“ pa je pojasnjevala svoje stališče, da je upravičena do vseh prijavljenih stroškov in naštevala, kateri so ti stroški.

2. Temu toženkinemu predlogu je sodišče prve stopnje sledilo in dne 6. 1. 2020 izdalo (izpodbijani) sklep (red. št. 16, list. št. 46 – 48), s katerim je tožnici naložilo, naj toženki povrne del stroškov, nanizanih v „pritožbi“.

3. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje toženkino „pritožbo“ (red. št. 12) pravilno štelo kot vlogo za izdajo sklepa o stroških, pa jo je pozvalo še k plačilu takse za pritožbeni postopek, četudi ZST-1 za postopek v zvezi z izdajo sklepa o stroških ne predvideva nobene takse. Torej je ravnalo pravno zmotno. Ker je takso v skupnem znesku 34,00 EUR1 toženka plačala, je, pa četudi je z napačnim poimenovanjem predloga za izdajo sklepa o stroških („pritožba“) zavedla sodišče k zmotnemu postopanju, na podlagi določila prvega odstavka 36. člena ZST-1 upravičena do vrnitve plačane takse. Skladno z določilom 37. člena ZST-1 bo sodišče prve stopnje vrnitev takse toženki sodišče odredilo po uradni dolžnosti.

4. Iz zgornje obrazložitve sledi, da je sodišče prve stopnje zmotno postopalo tudi zato, ker je spis predložilo pritožbenemu sodišču (tudi) zaradi odločitve o „pritožbi“, ki je, kot rečeno, predlog za izdajo sklepa o stroških in sedaj že konzumirana v sklepu, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo dne 6. 1. 2020 (izpodbijani sklep, red. št. 16). Glede na navedeno o predloženi „pritožbi“ (red. št.12) proti sklepu o ustavitvi postopka (red. št. 11) pritožbeno sodišče ni odločalo.

**Izpodbijani sklep in toženkina pritožba**

5. Z izpodbijanim sklepom (z dne 6. 1. 2020, red. št. 16, list. št. 46 - 48) je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 55,00 EUR s pripadki.

6. Proti temu sklepu je toženka dne 30. 1. 2020 (l. št. 50, red. št. 17) vložila laično pritožbo. V njej je utemeljevala svoje stališče, da ji je sodišče prve stopnje priznalo stroške v prenizkem znesku.

**K odločitvi o pritožbi**

7. Pritožba je prepozna in kot taka nedopustna.

8. V pravnem pouku izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje toženko pravilno poučilo, da se lahko pritoži v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sklepa.

9. Pritožba je pravočasna, če je oddana priporočeno po pošti na zadnji dan pritožbenega roka (prim. drugi odstavek 112. člena ZPP).

10. Iz vročilnice, pripete k l. št. 49, je razvidno, da toženki ob poskusu vročitve (8. 1. 2020) izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče vročiti. Zato je vročevalec v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti2. Ker toženka pisma v danem roku ni prevzela, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP3 šteje, da je bila vročitev opravljena z iztekom 15 dne od puščenega obvestila, torej 23. 1. 20204. To pa pomeni, da je rok 8 dni za pritožbo (določen v prvem odstavku 458. člena ZPP) pričel teči naslednji dan po vročitvi (24. 1. 2020), iztekel pa se je v petek, 31. 1. 2020. Iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki se nahaja na kuverti, pripeti k l. št. 50, pa je razvidno, da je bila pritožba na pošto oddana priporočeno 1. 2. 2020, kar je en dan prepozno.

11. Ker je toženka pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), na podlagi prve točke 365. člena ZPP, zavrglo.

**O pritožbenih stroških**

12. Ker toženka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Od tega zneska 33, EUR odpade na sodno takso, 1 EUR pa na bančno storitev 2 Skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZPP se v primeru, ko vročitev po 140. členu ZPP ni možna, osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. 3 V četrtem odstavku 142. člena ZPP je določeno, da se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. 4 V sodni praksi (glej sklepe Vrhovnega sodišča RS II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011 in II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013) je bilo zavzeto stališče, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. dan (in ne šele 17. dan) po puščenem obvestilu.