Jedro

Tudi postopek za izdajo začasne odredbe je kontradiktorni postopek.

Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza samo, če želi stranka dokazovati neodločilna ali nepomembna dejstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je iz zemljiške knjige razvidno, da je toženka odtujila že prej podarjeno zemljišče. Sodišče je prezrlo, da je toženka ravnala nepošteno, ko je prodala zemljišče, ki ga je prej podarila tožniku. Iz tega ravnanja je mogoče sklepati na bodoče nepoštene namene. Sodišče preteklo nepošteno ravnanje ocenjuje kot normalno, čeprav kaže na nevarnost nadaljnjega razpolaganja, še posebej po prejemu tožbe. Sodišče ni obrazložilo, zakaj tožnik ni izkazal, da bi toženka utrpela le neznatno škodo. Tožnik trdi, da ne bi utrpela nobene škode, saj si dom plačuje s pokojnino in najemnino. Toženka tako nima razpoložljivega dela dohodkov za poplačilo terjatve. Sodišče pa sploh ni izvedlo predlaganega dokaza in je enostavno predlog zavrnilo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče je preuranjeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ne da bi ugotovilo vsa odločilna dejstva in ne da bi dalo strankam možnost obravnavanja pred sodiščem.

Začasna odredba se izda po pravilih izvršilnega postopka, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Tudi izvršilni postopek je kontradiktorni postopek, razen če sam Zakon o izvršbi in zavarovanju kontradiktornost izključuje. V konkretnem primeru kontradiktornost ni izključena. Člen 239 ZIZ določa, da se ta zakon uporablja tudi za zavarovanje.

Že v čl. 29/IV ZIZ je predpisan narok v izvršilnem postopku, če je narok smotrn. Tožnik je predlagal kot dokaz zaslišanje strank, kar v konkretnem primeru kaže na smotrnost naroka zaradi izvedbe dokaza.

V čl. 15 ZIZ pa je predpisana smiselna uporaba določb Zakona o pravnem postopku. To pomeni, da tudi v postopkih za izdajo začasne odredbe veljajo določbe čl. 5 ZPP o možnosti izjave o navedbah nasprotne stranke.

Sodišče pa je izdalo izpodbijan sklep brez naroka in brez odgovora tožene stranke.

Sodišče je z neizvedbo predlaganega zaslišanja strank onemogočilo tožniku obravnavanje pred sodiščem (čl. 339/II tč. 8 ZPP), saj je z lastno izpovedbo skušal dokazati obstoj nevarnosti za realizacijo terjatve.

Sodišče bi lahko izvedbo dokaza zavrnilo le v primeru, če bi tožnik skušal dokazovati kakšno neodločilno, oziroma nepomembno dejstvo (čl. 213 ZPP).

V novem postopku bo sodišče izvedlo predlagan dokaz z zaslišanjem strank in ponovno ocenilo pogoje za izdajo začasne odredbe.

Pri oceni nevarnosti za realizacijo terjatve bo treba upoštevati, da je tožnik zatrjeval konkretno nevarnost za bodoča razpolaganja, saj je trdil, da je bila toženka nezvesta darilni pogodbi, ki jo je sklenila celo z njim, pa je vseeno potem nepremičnino prodala, kar pomeni, da tožnik ni zatrjeval le hipotetično nevarnost, ampak konkretno nevarnost. Glede na razveljavitev sklepa bo o pritožbenih stroških odločeno s končno odločbo.