Jedro

Upnik je s sklepom o predhodni odredbi predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem prvem odstavku III. točke izreka tako, da glasi: "Tretji sam krije preostale stroške ugovora z dne 23. 3. 2011."

II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani I. in II. točki izreka.

III. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo postopek zavarovanja po sklepu z dne 28. 12. 2010 (I. točka izreka). Po predlogu tretjega je štelo, da je nedopustno zavarovanje po citiranem sklepu na premičnine po sodbi Okrožnega sodišča v Celju II Pg 1539/2011 in v tem obsegu razveljavilo opravljena izvršilna dejanja rubeža (II. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora povrniti tretjemu stroške ugovora z dne 23. 3. 2011 v znesku 364,10 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi [...]. V presežku je zavrnilo zahtevek tretjega po plačilu stroškov (III. točka izreka). Zavrglo je ugovor tretjega z dne 17. 6. 2015 ter sklenilo, da tretji sam trpi stroške citiranega ugovora (IV. točka izreka). Vpogledalo je v spise Ig 48/2011, Ig 17/2012, Ig 95/2012, Ig 19/2013 in ugotovilo, da je upnik predlagal izvršbo zaradi poplačila denarne terjatve iz postopka zavarovanja s prodajo stvari dolžnika, ki so že zarubljene v postopku zavarovanja in po rubežnem zapisniku izvršitelja z dne 29. 12. 2010. V izvršilnih zadevah je postopek ustavljen, ker je bila prodaja premičnih stvari neuspešna. S končanjem izvršilnega postopka je prenehala tudi predhodna odredba. Vpogledalo je v sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Celju II Pg 1539/2011 z dne 8. 9. 2014, ki je postala izvršljiva 20. 5. 2015, in ugotovilo, da je tretji v pravdnem postopku dosegel, da je nedopustna izvršba v okviru postopka zavarovanja na premičninah, naštetih od 1 do 21, ki ga na podlagi sklepa z dne 28. 12. 2010 zoper dolžnika vodi upnik kot tožeča stranka.

2. Zoper I., II. in (smiselno prvi odstavek) III. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da niso podani zakonski pogoji za ustavitev postopka zavarovanja, sama ustavitev niti ni potrebna oziroma smiselna. Pogoje za ustavitev postopka zavarovanja s predhodno odredbo eksplicitno ureja ZIZ v 264. in 265. členu ter je posebej uredil ustavitev postopka pri predhodnih odredbah. Sodišče je preseglo svoje pristojnosti, saj je glede vprašanja dopustnosti oziroma nedopustnosti izvršbe (zavarovanja) glede določenih predmetov že odločilo pravdno sodišče, ki je pristojno o tem odločati. Ni podlage, da bi bilo to ponovno del sklepa. ZIZ ne daje podlage za sklepe, da se šteje, da je nedopustno zavarovanje po sklepu na premičnine, saj daje podlago zgolj za sklepe o ustavitvi postopka, razveljavitvi posameznih dejanj izvršbe itd. Sklep je nejasen, saj ni razvidno v kakšnem obsegu se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja rubeža. V sodbi II Pg 1539/2011 so taksativno našteti (omejeni) predmeti, glede katerih je sodišče ugotovilo, da je nedopustna izvršba v okviru postopka zavarovanja. Zgolj v obsegu teh taksativno naštetih premičnin se lahko razveljavijo izvršilna dejanja rubeža. Premičnine niso povzete v sklepu, da bi bilo jasno razvidno v katerem obsegu se razveljavijo dejanja rubeža. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku in tretjima po pooblaščencih s pozivi, odgovorov niso vložili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ne drži uvodni očitek zmotne uporabe materialnega prava, da niso podani zakonski pogoji za ustavitev postopka zavarovanja in da ta ni potrebna oziroma smiselna. Upnik je s sklepom o predhodni odredbi z dne 28. 12. 2010 z rubežem premičnih stvari in z vpisom rubeža v register predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah1. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo2. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Upnik v pritožbi ne zanika odločilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bili izvršilni postopki v vseh zadevah Ig 48/2011, Ig 17/2012, Ig 95/2012, Ig 19/2013 ustavljeni, ker prodaja premičnih stvari ni bila uspešna in da so sklepi o tem pravnomočni (4. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je na podlagi 95. člena ZIZ v zvezi 239. členom ZIZ pravilno posledično ustavilo postopek zavarovanja. Opisana situacija je povsem primerljiva z dejanskim stanom, ki ga ureja drugi odstavek 264. člena ZIZ: po izteku časa, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso (več) izpolnjeni pogoji za izvršbo. Tudi na podlagi te določbe sodišče ustavi postopek zavarovanja in razveljavi opravljena dejanja.

6. Zakonsko podlago za razveljavitev opravljenega dejanja zavarovanja ne daje le pravkar povzeta analogija iz drugega odstavka 264. člena ZIZ, temveč tudi splošna določba drugega odstavka 76. člena ZIZ. Ta določa za primer, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. ZIZ za izvršbo na premičnine ne določa drugače in upnik ni druga oseba. Zato obe materialnopravni določbi ZIZ omogočata, da ustavitvi izvršbe na premičnine sledi razveljavitev dejanja zavarovanja, četudi je bilo slednje dovoljeno v drugem spisu kot izvršba. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom3. Če bi upnik pridobil zastavno pravico z rubežem v izvršilnem postopku brez predhodnega postopka zavarovanja, potem v primeru ustavitve izvršbe zaradi neuspešne prodaje verjetno ne bi imel dvoma v razveljavitev rubeža po 76. členu ZIZ.

7. Glede na takšno zakonsko ureditev bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti v celoti razveljaviti rubež v postopku zavarovanja. Vendar tega ni storilo, temveč ga je razveljavilo le delno in iz drugih materialnopravnih razlogov. Upnik v pritožbi ne zanika ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tretji v pravdnem postopku dosegel, da je nedopustna izvršba na premičninah pod št. 1 do 21. Ne drži, da je v tem delu preseglo svoje pristojnosti, kajti ni odločalo o nedopustnosti izvršbe, temveč je zgolj štelo, da je nedopustno zavarovanje. Bistvena je v tem delu izreka odločitev o razveljavitvi dejanja rubeža. Izrek ni nejasen, temveč je v zvezi z jasnim izrekom sodbe II Pg 1539/2011 dovolj določno opredeljeno v katerem delu se rubež razveljavi. Zato ni nasprotja med razlogi sklepa in izrekom ter ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tudi ne drži, da ni zakonske podlage za odločitev. Sodišče prve stopnje jo je navedlo in sicer (peti odstavek) 65. člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana oziroma je bila odložena (73. člen), na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi. Morebitna odločitev sodišča druge stopnje, da bi razveljavilo dejanje zavarovanja z rubežem v celoti, bi pomenila spremembo v škodo pritožnika, kar bi bilo v nasprotju z 359. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Bo pa moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju po uradni dolžnosti razveljaviti dejanje zavarovanja tudi v obsegu, ki presega sodbo o nedopustnosti izvršbe.

8. Utemeljena je le pritožba glede stroškov postopka. Sodišče prve stopnje jih je priznalo tretjemu za ugovor dne 23. 3. 2011. To je bil njegov prvi ugovor tretjega, vložil je še drugega 17. 6. 2015. Ko je tretji vložil prvi ugovor, upnik ni mogel vedeti, da premičnine niso last dolžnika. V pritožbi utemeljeno navaja, da so bile te v posesti dolžnika, da jih je uporabljal za izvajanje poslovne dejavnosti in brez zunanjih znakov drugačnega lastništva. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika, po kateri se domneva, da je lastniški posestnik njen lastnik. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora z dne 23. 3. 2011. Sodišče prve stopnje je v tem delu pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi upnika in spremenilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem prvem odstavku III. točke izreka tako, da glasi: "Tretji sam krije preostale stroške ugovora z dne 23. 3. 2011." (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

9. Nadaljnja pritožba ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani I. in II. točki izreka (353. člen ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker je uspel v sorazmerno majhnim delom pritožbe, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana, str. 257. 2 Če upnik ne bil pravočasno vložil predloga za izvršbo, bi sodišče v postopku zavarovanja na dolžnikov predlog ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja po 265. členu ZIZ. 3 Ta je ločil vpisnike I, Z ter VL (300., 300.a in 300.b člen Sodnega reda).