Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori le v rednem pravdnem postopku. Ugovor je bil obrazložen.
I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: ″Sklep o izvršbi z dne 22. 3. 2022 se razveljavi. O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.″
II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da je dolžnik zatrjeval dejstva, s katerimi je oporekal terjatvi, vendar ni ponudil dokazov. Zato ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sklep izpodbija iz razloga obvestila izvajalcu, da dela ne bodo plačana, kolikor ne bodo izpolnjene pogodbene obveznosti. Projekt je bil ustavljen zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti v skladu z 8. in 10. členom pogodbe (v prilogi). Prav tako je priloženo interno poročilo vodje projekta, iz katerega je razvidno kje so nastale težave in da izvajalec ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti. To je tudi razlog, da račun ni bil plačan, na kar so bili pisno opozorjeni 17. 7. 2020. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da dolžnik navaja nova dejstva, za kar je prekludiran, prav tako ne navaja zakaj teh dejstev ni mogel navesti pred tem. Smiselno enako velja za predložene dokaze. Ugovor dolžnika ni bil obrazložen, saj ni bilo navedenih dejstev, s katerimi bi utemeljil ugovorne trditve, prav tako ni bilo predloženih dokazov, s katerimi bi dokazal ugovorne navedbe. Ni bilo predlagano niti zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Upnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da dolžnik vsebinsko ne izpodbija sklepa, da ne navaja zakaj naj bi bil nezakonit in čemu bi bilo potrebno pritožbi ugoditi, da sodišče ne more preizkusiti pritožbe, da ni navedeno zakaj bi bila odločitev nepravilna oziroma nezakonita, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ. Kot je razvidno iz pritožbe dolžnika, izpodbija sklep v celoti, pri čemer sicer res navaja določene pritožbene novote, vseeno pa v bistvenem ponavlja ugovorne trditve. S temi smiselno zatrjuje, da je bil ugovor obrazložen. Ali je temu tako, je stvar pravilne uporabe materialnega prava.
6. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
7. Dolžnik utemeljeno ponavlja bistvene ugovorne trditve zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V ugovoru je zatrjeval, da ga podaja iz razloga zavrnitve računa (upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi enega računa št. 05020), ker je bil projekt ustavljen zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti v skladu z 8. in 10. členom pogodbe. Iz teh trditev izhaja nasprotovanje upnikovi terjatvi. Dolžnik je zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori le v rednem pravdnem postopku. Ko se je dolžnik skliceval na člene pogodbe, četudi je ni priložil, zaradi tega njegove predhodne ugovorne trditve niso izgubile značaja zanikanja terjatve in da bi moral predložiti pogodbo kot dokaz, da bi bil ugovor obrazložen. Ugovor je bil obrazložen.
8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP), saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.
1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008. 3 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14.