Jedro

: Niti ZDR (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 38/94) niti Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/91, 39/93) ne določata, da je potrebno v primeru ugotavljanja trajno presežnih delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ukiniti delovno mesto, na katerem se ugotavlja prenehanje potreb po delu delavca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi operativnih razlogov tožene stranke z dne 25.9.1996 in 26.11.1996 in ugotovilo, da delovno razmerje tožnici kot tajnici pri toženi stranki ni prenehalo. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 11.368,00 SIT, v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe. Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter zahtevek zavrne oz., da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je bilo zaradi napačne uporabe materialnega prava zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Zakon o delovnih razmerjih namreč nikjer ne določa kot pogoj za prenehanje potreb po delavcih spremembo ali razveljavitev akta sistemizacije in statuta delodajalca. Če so podani nujni operativni razlogi, kamor štejejo tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti, je ukrep za trajno prenehanje potreb po delu delavca utemeljen. Sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. tč. 1. odst. 339. člena ZPP, saj so razlogi v obrazložitvi med seboj v nasprotju, ker sodišče najprej ugotavlja, da je tajnik krajevne skupnosti sicer statutarno določena funkcija, za katero ni obvezno, da bi morala biti opredeljena kot delovno mesto, po drugi strani pa nasprotno ugotavlja, da delovnega mesta tajnika zaradi določitve te funkcije ni mogoče ukiniti in je delo tožnice potrebno. Pri tem opozarja, da noben pravni predpis ne določa obveznosti, da bi morala krajevna skupnost imeti za funkcijo tajnika zaposlenega delavca v delovnem razmerju. Napačna je tudi ugotovitev sodišča, da bi tožena stranka lahko tajnika kot funkcijo ukinila, saj je le-ta določen s statutarnim sklepom o krajevni skupnosti Občine B., ki je po novem določil to funkcijo kot imenovano funkcijo s strani članov sveta, s čimer je v bistvu zaostril pogoje funkcije tajnika. Vendar je potrebno ločiti funkcijo od zaposlitve oz. sklenitve delovnega razmerja za tako funkcijo. Pritožba meni, da je odločitev sodišča napačna tudi v dejanskem pogledu, ker je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede pomena in veljavnosti novega statuta. Iz dopisa statutarno-upravne komisije z dne 21.11.1996 izhaja, da je bilo soglasje k statutu dano. Da je bilo soglasje dano izhaja tudi iz sklepa komisije z dne 23.9.1998. Izpoved priče B. M., da pogojno soglasje ni pomenilo veljavnosti statuta, je zato neprepričljiva in nelogična. Bistvena napaka pri odločitvi sodišča prve stopnje pa je v tem, da novi statut sploh ni odločilen za ugotovitev pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih sklepov tožene stranke. Pristojnosti in naloge krajevnih skupnosti so bile namreč na novo določene s trenutkom, ko je stopil v veljavo Statutarni sklep Občine B.. Po konstituiranju novih organov do sprejema novega statuta se je neposredno uporabljal statutarni sklep, kot neposredno višji pravni akt, saj statut tudi ni mogel drugače urejati vprašanj, kot statutarni sklep. Novi organi so bili pri toženi stranki izvoljeni dne 2.6.1996, konstitutivna seja sveta KS je bila 21.6.1996, statutarni sklep pa je v 4. členu dajal krajevni skupnosti izrecno tudi pristojnost upravljanja in razpolaganja s premoženjem in sredstvi. Osmi člen statutarnega sklepa pa določa, da je pristojnost sveta KS, zagotavlja potrebe in ukrepe za izvajanje določenih aktivnosti lokalnega pomena, sprejema program dela in tudi skrbi za izvajanje nalog v okviru razpoložljivih sredstev. Tako je bil svet pristojen odločati tudi o notranji organizaciji delovanja KS in delovnih področij. Ugotavljanje presežka delovne sile nedvoumno spada v področje dejavnosti KS, kot je določeno v 8. členu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijane sklepe izdal pristojni organ. Ker je statutarni sklep Občine B. pomenil določeno reorganizacijo krajevnih skupnosti, sredstev in delovnih področij, glede na splošno reorganizacijo lokalne samouprave, je to posledično vplivalo tudi na delo KS, saj je odpadla potreba po številnih delih. Razlogi za ugotovitev prenehanja potrebe po delu tožnice so bili operativne narave, ker je prenehala potreba po večini del iz organizacijskih pa tudi ekonomskih razlogov. Sodišče tega vprašanja ni pravilno ugotovilo. Iz listinskih dokazov, ki jih je predložila tožena stranka in zaslišanja prič R. V. in M. P. jasno izhaja, da so zaradi sprememb lokalne samouprave odpadla številna dela in področja, ki so jih prevzele upravne enote, druga administrativna in tehnična dela, ki jih je opravljala tožnica, pa so prevzeli predsednik in člani samih odborov krajevne skupnosti. Dejstvo, da v okviru sredstev za delo krajevnih skupnosti le-ta prejema sredstva za delo tajnika, ne more biti odločilnega pomena pri odločanju o prenehanju potreb po delavcu. Iz podatkov v spisu izhaja, da vse krajevne skupnosti v občini prejemajo tudi sredstva za delo tajnika, ne glede na to ali ga imajo zaposlenega v delovnem razmerju ali ne. Tožena stranka meni, da so bili sklepi izdani po formalno pravilnem postopku in dejansko utemeljeni in upravičeni. Priglaša pritožbene stroške. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) v mejah pritožbenih razlogov in pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici česar tudi ni popolno ugotovilo relevantnega dejanskega stanja. Pravilno opozarja pritožba na napačno stališče sodišča prve stopnje, da je tudi po konstituiranju novega sveta krajevne skupnosti obstajala potreba po delu tajnika za polni delovni čas iz razloga, ker je to delovno mesto še vedno opredeljeno v aktu o sistemizaciji s 1.5.1990. Ne Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 38/94), ki ureja postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev, ne Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/91, 39/93) ne določata, da je potrebno v primeru ugotavljanja trajno presežnih delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ukiniti delovno mesto, na katerem se ugotavlja prenehanje potreb po delu delavca. Zato stališče sodišča prve stopnje nima podlage v zakonu oz. kolektivni pogodbi. Iz zaključkov sodišča prve stopnje izhaja, da je že v statutu krajevne skupnosti z dne 29.3.1991 tajnik krajevne skupnosti določen kot funkcija in ne kot delovno mesto, na katerem bi moral biti zaposlen delavec v rednem delovnem razmerju. Zato je pravilno navajanje pritožbe, da za razrešitev tega individualnega delovnega spora niti ni bistveno ali je bil statut krajevne skupnosti z dne 20.9.1996, ki je v 37. členu določal, da KS lahko ima tajnika, ob izdaji izpodbijanih sklepov veljaven. Noben predpis namreč ni vezal funkcijo tajnika KS na delovno razmerje v KS. Za presojo utemeljenosti izpodbijanih sklepov je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno zlasti upoštevati dejstvo, da je bil tajnik krajevne skupnosti imenovani funkcionar po določbi 10. člena Statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih Občine B. (Ur. l. RS, št. ../95). Iz navedene določbe izhaja, da člani sveta krajevne skupnosti imenujejo tajnika krajevne skupnosti, ki pa ne more biti član sveta krajevne skupnosti. Iz te določbe lahko zaključimo, da gre za imenovano funkcijo, ki tudi po statutarnem sklepu ni vezana na delovno razmerje. Glede na statutarni sklep pa je očitno, da je funkcija tajnika krajevne skupnosti vezana na mandat sveta krajevne skupnosti. Na to funkcijo pa tožnica ni bila imenovana, prav tako pa tudi nihče drug. Zaradi napačnega pravnega stališča, da bi morala tožena stranka odpraviti sistemizirano delovno mesto tajnika, sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo in ocenilo dejanskega stanja v zvezi z ugotovitvijo tožene stranke, da delo tožnice trajno ni več potrebno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, da bo lahko sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovilo in dokazno ocenilo že vse izvedene dokaze in morebitne predlagane nove dokaze v zvezi z utemeljenostjo izdanih sklepov (zlasti glede prenehanja potreb po delovnih opravilih, ki jih je opravljal tajnik), ki jih izpodbija tožnica in nato o zahtevku ponovno odločilo. Pritožbeno sodišče je sklenilo, da so pritožbeni stroški nadalji stroški postopka.