Jedro

Vložitev tožbe zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v stečajnem postopku na nepristojno sodišče, namesto predloga za nadaljevanje že začetega postopka pred delovnim sodiščem, je pripisati očitni pomoti tožnika, ki je bil s sklepom stečajnega senata napoten na vložitev tožbe, zato je potrebno tako tožbo šteti za pravočasen predlog za nadaljevanje postopka, če je bila tožba vložena v roku 15 dni na nepristojno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, ki je zahtevala razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi operativnih razlogov z dne 3.6.1992 ter sklepa delavskega sveta z dne 30.7.1992 ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, ter plačilo terjatev iz delovnega razmerja - plače, potnih stroškov in regresa za letni dopust. Obenem je sklenilo, da stranki trpita vsaka svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka, smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika že obravnavalo in jo s sklepom opr. št. Pdp .../97-3 z dne ...1998 zavrglo kot prepozno, ker je ugotovilo, da je tožnik sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe prejel 15.2.1997, pritožbo pa je vložil šele 25.2.1997, to je dan po izteku pritožbenega roka.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, ki ji je priložil fotokopijo poštne dostavne knjige PTT S. K., v kateri je zapisano, da je bila pošiljka 3308 (to je sklep DS M. o zavrženju tožbe) vročena tožniku dne 17.2.1997. Revizijsko sodišče je s sklepom opr. št. VIII Ips .../98 razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo postopanje, ker je ugotovilo, da se poraja dvom o pravilnosti datuma (15.2.1997), vpisanega na povratnici, ki ga ni vpisal sam tožnik, in ker predloženi dokaz (fotokopija poštne knjige) dopušča možnost, da je v povratnici vpisan napačni datum.

Na podlagi navedenega sklepa revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče ponovno odločalo o pritožbi tožnika zoper sklep o zavrženju tožbe Delovnega sodišča v M, opr. št. Pd .../96-23, z dne ...1997. Tožnik v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe meni, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožnik ni pravočasno, v 15 dnevnem roku, zahteval nadaljevanja postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečaja nad toženo stranko. Navaja, da je pooblaščenec N. P. po prejemu sklepa Temeljnega sodišča v M., opr. št. St ../94, z dne 10.11.1994, pooblastilo za zastopanje tožnika prenesel na odvetnika A. R., ki je na podlagi napotitvenega sklepa dne 9.2.1995 vložil tožbo na Okrožno sodišče v M.. Odločitev o tem, ali se morebiti lahko takšna listina šteje kot predlog za nadaljevanje postopka, prepušča sodišču. Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in razveljavi izpdbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je pravočasna in utemeljena.

Po ponovnem preizkusu pravočasnosti pritožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila vložena pravočasno. Na povratnici o vročitvi izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe (pošiljka št. 3308) je sicer kot datum vročitve zabeležen datum 15.2.1997 (v rubriki, v kateri se potrjuje, da je bila pošiljka določenega dne v redu vročena), vendar je očitno, da navedenega datuma ni napisal tožnik lastnoročno, ampak nekdo drug, verjetno vročevalec - poštni uslužbenec. Ker je v fotokopiji poštne dostavne knjige PTT S. K., ki je bila predložena sodišču v revizijskem postopku, pod zaporedno številko 1/ zapisano, da je bila pošiljka 3308 (to je sklep DS M. o zavrženju tožbe) vročena tožniku dne 17.2.1997, je pritožbeno sodišče štelo, da je bil sklep vročen tožniku 17. in ne 15.2.1997. Čeprav je bila predložena le fotokopija poštne dostavne knjige, je šteti to listino za resnično, saj je potrjena s podpisom in štampiljko PTT S. K.. Glede na datum vročitve izpodbijanega sklepa tožniku, je torej pritožba tožnika pravočasna.

Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo v obravnavani zadevi z utemeljitvijo, da tožnik, ki je sicer svojo terjatev prijavil v stečajnem postopku, v obravnavani zadevi Pd .../96 (prej S .../94 oz.

Pd .../94) ni v prekluzivnem 15-dnevnem roku predlagal nadaljevanja prekinjenega postopka pred Delovnim sodiščem, ampak je vložil novo tožbo pri Okrožnem sodišču v M.. Pritožbeno sodišče se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Tožnik je namreč v okviru 15-dnevnega prekluzivnega roka po prejemu napotitvenega sklepa vložil novo tožbo pri Okrožnem sodišču v M., za ugotovitev obstoja terjatve iz delovnega razmerja, ki je bila sicer predmet obravnavanega individualnega delovnega spora. Tožba je bila očitno vložena na nepristojno sodišče, saj se nanaša na tožbeni zahtevek, ki je predmet tega individualnega delovnega spora. Zato je po stališču pritožbenega sodišča pravočasno vloženo tožbo potrebno šteti kot predlog za nadaljevanje postopka v obravnavanem individualnem delovnem sporu.

Potrebno je uporabiti določbo 7. odstavka 113. člena ZPP, ki določa: Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (7. odstavek 113. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90). Tudi sicer pa pritožbeno sodišče meni, da 15-dnevni rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka v primeru, kadar je bila tožba vložena že pred uvedbo stečaja, ni prekluzivni rok, saj zakon v 1. odstavku 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93) ne omenja posledic nepravočasnega predloga za nadaljevanje postopka v primerih, kadar je bila tožba že vložena - določa le, da stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerakana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve in da se njegova terjatev ne upošteva pri razdelitvi stečajne mase, če postopka ni začel v predpisanem roku.

Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je bil tožnik z napotitvenim sklepom Temeljnega sodišča v M., Enota v M., opr.št. St ../94, z dne 10.11.1994, napoten na postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve v višini 1.413.660,00 SIT s pp. V obrazložitvi sklepa je zapisano, da bo moral upnik (tožnik) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka pred Delovnim sodiščem v M. (opr.št. S .../92) in pri tem spremeniti dajatveni zahtevek v ugotovitvenega. Sklep je bil, kot izhaja iz dopisa predsednika stečajnega senata Okrožnega sodišča v M., Gospodarski oddelek, J. Z. z dne ...1995 (opr.št. St ../94, priloga A 25) vročen tožniku oz.

njegovemu pooblaščencu 24.1.1995. Na njegovi podlagi je bila s strani odvetnika A. R. (ki ga je za zastopanje pooblastil N. P.) dne 9.2.1995 na Okrožno sodišče v M. vložena tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve. Vložitev tožbe na nepristojno sodišče namesto predloga za nadaljevanje že začetega postopka pred Delovnim sodiščem je pripisati očitni pomoti, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe nepravilna, saj je šteti vloženo novo tožbo kot predlog za nadaljevanje postopka.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep. V nadaljnjem postopku naj prvostopenjsko sodišče najprej pribavi spis oz. opravi poizvedbe v zvezi s tožbo, vloženo dne 9.2.1995 na ugotovitev obstoja terjatve, nato pa odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/1/94).