Jedro

Nestrinjanje z odločitvami sodnice samo po sebi ne vzbuja dvoma o nepristranskosti sodnice. Na dolžniku je trditveno in dokazno breme, da izkaže obstoj okoliščin osebne narave pri sodnici oziroma okoliščine, ki izkazujejo, da je okrnjen videz nepristranskosti sodnice, ki utemeljujejo njeno izločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Podpredsednik Okrožnega sodišča v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo dolžnika za izločitev sodnice A. A. 2. Zoper navedeni sklep je pritožbo vložil dolžnik iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izločitev sodnioce, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik v pritožbi ponavlja trditve iz predloga za izločitev sodnice. Navaja, da naj bi obstajal dvom v njeno nepristranskost v nadaljnjem odločanju. Sodnica je namreč pred potekom roka za dopolnitev predloga za odložitev odločanja o začetku stečaja nezakonito izdala sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. To kaže, da sodnico pri postopanju vodijo neki drugi interesi ali vzgibi, kar je dovolj, da je načet zunanji videz nepristranskosti. Sodnica ne more več odločati objektivno, nepristransko in ne zagotavlja uresničevanja procesnih jamstev. S potrjevanjem predlogov stečajne upraviteljice kljub nepravnomočnemu sklepu o začetku stečajnega postopka, je dolžniku nastala velika škoda. Upraviteljica je zagrešila več nepravilnosti, zato je dolžnik zahteval njeno razrešitev. O razrešitvi je odločala dotična sodnica, ki je ne glede na nepravilnosti, ki jih je zagrešila upraviteljica, upraviteljico ponovno imenovala za nadzor nad poslovanjem dolžnika. Očitno je, da sodnico vodi močna želja, da se nad dolžnikom izvede stečajni postopek. Dolžnik meni, da sodnica namerno krši določbe postopka. Razloga za tako ravnanje sodnice pa ni dolžan raziskovati dolžnik.

5. Podpredsednik sodišča prve stopnje je ocenil, da zatrjevana dejstva ne predstavljajo razloga za sodničino izločitev, saj zgolj na podlagi opisanih okoliščin o kršitvah postopka ni mogoče utemeljeno sklepati, da dolžnik ne bo več deležen nepristranskega sojenja. V obravnavanem primeru ni podan subjektivni element kršitve načela nepristranskosti sojenja. Ob tem pa zgolj zmotne odločitve sodnice ter subjektivno nestrinjanje dolžnika z odločitvami sodnice tudi niso zadosten razlog za okrnitev nepristranskosti sojenja, zato ni podan niti objektivni element kršitve načela nepristranskosti sojenja.

6. Dolžnik s predlogom za izločitev sodnice uveljavlja odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Za presojo utemeljenosti pritožbe je odločilno, ali bi v zahtevi za izločitev zatrjevane okoliščine, če bi se izkazale za resnične, lahko vzbudile upravičen dvom o nepristranskosti sodnice.

7. Iz pravice do nepristranskega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave RS) med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna: 1) subjektivni kriterij, pri katerem se ugotavlja ali je imel sodnik vnaprejšnje dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča oziroma ali je iz sodnikovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje sodnikove neoporečnosti in 2) objektivni kriterij, kjer gre za presojo ali obstajajo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke ter ali se v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak dvom v sodnikovo nepristranskost. 8. Morebitne napake pri vodenju postopka so predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sklep o dopolnitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka dolžniku vročilo s fikcijo. Dolžnik sodnega pisanja ni dvignil v roku 15 dni, zato se je vročitev štela za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka po puščenem obvestilu na naslovu iz poslovnega registra, to je dne 6. 12. 2015. Sodišče prve stopnje pa je sklep o začetku stečajnega postopka izdalo 8. 12. 2015, to je še pred potekom tridnevnega roka za dopolnitev vloge. To je imelo za posledico razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Zgolj zaradi tega pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi dolžnikovemu očitku, da to zadošča za izkaz obstajaja okoliščin, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma da ravnanje sodnice kaže na njen pristranski odnos do stranke. Pri temje treba upoštevati, da je dolžnik vložil nepopoln predlog za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka in ni dvignil sodnega pisanja, ampak je prišlo do vročitve s fikcijo. Petnajstdnevni rok za dvig sodnega pisanja je iztekel v nedeljo, kar je najbrž pripeljalo do računske zmote pri štetju roka. Prav tako dolžnik v zvezi z ravnanjem sodnice tudi ni izkazal, da je imela sodnica vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma da je iz njenega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje sodničine neoporečnosti.

9. Vse navedeno velja tudi za ostale domnevno nepravilne odločitve sodnice v zvezi s stečajno upraviteljico, ki dolžniku niso povšeči in so lahko stvar pritožbene presoje. Nestrinjanje z odločitvami sodnice samo po sebi ne vzbuja dvom o nepristranskosti sodnice. Zmotno je prepričanje dolžnika, da ni dolžan raziskati razlogov za zatrjevano ravnaje sodnice, za kar tudi nima možnosti in sredstev. Na dolžniku je trditveno in dokazno breme, da izkaže obstoj okoliščin osebne narave pri sodnici oziroma okoliščine, ki izkazujejo, da je okrnjen videz nepristranskosti sodnice, ki utemeljujejo izločitev sodnice. V obravnavanem primeru dolžniku to ni uspelo, zato je zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju odklonilnih razlogov za izločitev sodnice pravilen.

10. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).