Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-193/01

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

2. 10. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bojana Kranjca iz Maribora, ki ga zastopa Jože Majer, odvetnik v Mariboru, in Policijskega sindikata Slovenije, Policijski sindikat Podravja, ki ga zastopa predsednik Vlado Marinič, na seji dne 2. oktobra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 95. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 93/01 in 79/03) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Zoper prvega pobudnika je bila podana zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti ter na podlagi izpodbijane določbe izrečen ukrep začasne odstranitve z dela v državnem organu (v nadaljevanju suspenz).

Pobudnika menita, da zgolj dejstvo, da je bil zoper prvega pobudnika uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ni dovolj za izrek suspenza. Zato naj bi bila izpodbijana določba pomanjkljiva, nedorečena ter v nasprotju s 95. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - v nadaljevanju ZDR90). Navedena določba ZDR90 naj bi po mnenju pobudnika določala nadaljnje zakonske pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izrek suspenza, kar pa izpodbijana določba Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol) ne določa. Prav tako ZPol, kot tudi izpodbijana določba, ne določata, do kdaj sme izrečeni suspenz trajati. Navedene pomanjkljivosti naj bi veljale tudi za 50. člen Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in nasl. - v nadaljevanju ZDDO), ki ga pobudnika le primeroma navajata. Zaposleni pri Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) oziroma v državni upravi naj bi bili zaradi takšnih določb v neenakopravnem položaju z delavci, ki so zaposleni v drugih organizacijah in delovnih sredinah. Zatrjujeta neskladnost izpodbijane določbe z 2., s 14. in z 22. členom Ustave.

B. - I.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča izkazuje sindikat pravni interes za vložitev pobude, čeprav izpodbijani predpis ne posega neposredno v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, bi pa lahko vplival na pravice, pravne interese oziroma pravni položaj delavcev, katerih interese sindikat predstavlja in zastopa (tako npr. sklep št. U-I-36/98 z dne 13. 10. 1999, OdlUS VIII, 222 in sklep št. U-I-285/97 z dne 12. 2. 1998, OdlUS VII, 29). Za tak primer gre tudi v tej zadevi. Ustavno sodišče zato ni posebej ugotavljalo, ali ima prvi pobudnik še pravni interes za odločitev o zadevi.

B. - II.

Izpodbijani 95. člen ZPol določa, kdaj se lahko delavcu policije izreče suspenz. Nadalje določa, kdo odloča o tem ukrepu ter da se v času suspenza policistu odvzameta službena izkaznica in orožje.

Ustavno sodišče po določbi 160. člena Ustave in po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti zakonov. Pristojno tudi ni za ocenjevanje notranje skladnosti posameznih zakonskih določb. Pri uporabi zakonskih predpisov, ki med seboj niso skladni, je treba upoštevati interpretacijska pravila, zlasti pravila o razmerju med splošnimi (lex generalis) in posebnimi predpisi (lex specialis) ter med poprej sprejetimi (lex prior) in kasneje sprejetimi (lex posterior). Ustavno sodišče bi lahko presojalo medsebojno skladnost zakonov le, če bi zaradi tega nastala taka notranja nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bila kršena načela pravne države (2. člen Ustave). Za kaj takega pa v obravnavanem primeru očitno ne gre.

Pobudnika z zatrjevanjem, da bi izpodbijana določba morala določiti čas trajanja ter kvalifikatorne okoliščine za izrek fakultativnega suspenza, zatrjujeta protiustavno pravno praznino. Očitka sta neutemeljena. V skladu s 65. členom ZPol se za delavce policije uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če z ZPol ni drugače določeno. Splošni predpisi, ki so urejali delovna razmerja v policiji v času vložitve pobude, so bili Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - v nadaljevanju ZTPDR), ZDR90 in ZDDO[1]. ZTPDR je podrobnejšo ureditev fakultativnega suspenza prepustil ZDR90 ter drugim avtonomnim virom. ZDR90 je opredelil pogoje za izrekanje fakultativnega suspenza v prvem odstavku 95. člena, ZDDO v 50. členu ter ZPol kot poseben predpis v izpodbijanem členu.

Izpodbijana določba ZPol je v skladu s 65. členom ZPol derogirala ureditev fakultativnega suspenza iz 95. člena ZDR90 in 50. člena ZDDO ter je pogoje za izrek fakultativnega suspenza drugače uredila. O začasni odstranitvi z dela ali z delovnega mesta bo zato vselej lahko odločal generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti, če bodo podane okoliščine za izrek tega ukrepa, kot so določene v izpodbijani določbi. ZPol ni posebej uredil časa trajanja suspenza, zato je zanj v tem delu veljala splošna ureditev iz 96. člena ZDR90. Ker so ZTPDR, ZDR90 in ZDDO prenehali veljati, se delovna razmerja policistov urejajo z ZDR, ZJU ter z ZPol. ZDR instituta začasne odstranitve z dela ne ureja več, ohranil ga je ZJU, ki čas trajanja suspenza ureja v 134. členu.

Glede na objektivno drugačen položaj delavcev policije je različnost urejanja pogojev za izrek fakultativnega suspenza utemeljena z različnim dejanskim stanjem oziroma s posebnostmi položaja, pooblastil in odgovornosti zaposlenih v policiji. Zato je imel zakonodajalec razumen razlog za drugačno ureditev njihovega položaja glede na položaj zaposlenih v drugih državnih organih. Tako je neutemeljen očitek, da je zakonodajalec s tem, ko je uredil položaj delavcev policije pri izrekanju suspenza, drugače kot pri drugih zaposlenih, kršil načelo enakosti pred zakonom.

Ker sta pobudnika zgolj navajala neskladje izpodbijane določbe z 22. členom Ustave, ne da bi jo posebej obrazložila, Ustavno sodišče tega očitka ni moglo preizkusiti.

Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj

[1] ZTPDR in ZDR sta nehala veljati 1. 1. 2003, tj. z dnem uporabe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 - ZDR), ZDDO pa 28. 6. 2003, z dnem uporabe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 - ZJU).

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia