Jedro

Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta bila opravljena kot enovito procesno dejanje na enem naroku, o katerem je bil napravljen zgolj en zapisnik o glavni obravnavi, zatorej ni šlo za opravo dveh povsem ločenih narokov, kar bi terjalo priznanje nagrade za dve odvetniški opravili.

Stroški bančnih nadomestil, ki so stranki nastali zaradi plačila stroškov izvedenca in odvetnika, ter stroški prevoda dokumentov (stranka je v skladu z določilom 104. člena ZPP dolžna vloge vlagati v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi) in strošek notarke, ki je tožeči stranki nastal zaradi notarske overitve prevoda, so tožeči stranki nastali med pravdnim postopkom in zaradi pravdnega postopka; predstavljajo potrebne izdatke.

V skladu z drugim odstavkom 86. člena ZPP sme stranka, ki ima pooblaščenca, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prisotnost tožnice na naroku nepotrebna, neutemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožeči stranki poleg doslej odmerjenih stroškov prizna še 466,68 EUR (skupaj torej 5.867,54 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 289,50 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki povrniti 5.400,86 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna vse priglašene stroške. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeni razlogi bodo predstavljeni v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbena graja odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi priznanja nagrade pooblaščenke tožeče stranke za pristop na pripravljalni narok 26. 11. 2019 ni utemeljena. Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo tega dne sta bila opravljena kot enovito procesno dejanje na enem naroku, o katerem je bil napravljen zgolj en zapisnik o glavni obravnavi, zatorej ni šlo za opravo dveh povsem ločenih narokov, kar bi terjalo priznanje nagrade za dve odvetniški opravili.1 Pritožbeni očitek, da je sodišče z ugotovitvijo, da je bil 26. 11. 2019 opravljen le en narok, zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), po vsebini ne pomeni uveljavljanja absolutne bistvene kršitve postopka, temveč grajo ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe materialnega prava; a neutemeljeno. Pritožnikoma je treba pojasniti, da sodišče pri odločanju ni vezano na obvezno razlago UO Odvetniške zbornice Slovenije. V skladu s 125. členom Ustave RS so sodišča pri odločanju vezana zgolj na Ustavo in zakon.

6. Pritožba nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo stroške bančnih nadomestil, prevodov dokumentov in overitve. Nastanek navedenih izdatkov je tožeča stranka izkazala z listinami na list. št. 165, 166, 170 in 175. Sodišče prve stopnje je te stroške zavrnilo z argumentom, da gre za lasten strošek stranke, ki ga Odvetniška tarifa (v nadaljevanju: OT) ne predvideva. To, da OT (lastnih) stroškov strank ne ureja, drži, a to ni razlog za zavrnitev priglašenih stroškov stranke. V skladu z določbo 1. odstavka 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.2 ZPP pravdnih stroškov ne našteva taksativno.3 V 154. členu določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, v 155. členu pa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Prav tako Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) ne določa podrobneje pravdnih stroškov, do katerih ima stranka pravico povrnitve (po tipu), temveč v 19. členu določa zgolj način odmere stroškov, predvidenih s Pravilnikom. Po presoji pritožbenega sodišča so stroški bančnih nadomestil, ki so stranki nastali zaradi plačila stroškov izvedenca in odvetnika, ter stroški prevoda dokumentov (stranka je v skladu z določilom 104. člena ZPP dolžna vloge vlagati v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi) in strošek notarke, ki je tožeči stranki nastal zaradi notarske overitve prevoda, tožeči stranki nastali med pravdnim postopkom in zaradi pravdnega postopka. Predstavljajo potrebne izdatke4 v skladu s 1. odstavkom 155. člena ZPP. Višina nastalih stroškov (skupaj 141,17 EUR) je izkazana.

7. Prav tako pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi potnih stroškov, ki so nastali prvi tožnici zaradi prihoda na narok 26. 11. 2019. Stališče sodišča prve stopnje, da prisotnost prve tožnice, ker jo je v postopku zastopala pooblaščenka, na narok pa ni bila vabljena in ni bila zaslišana, ne utemeljuje zaključka, da je bila njena prisotnost na naroku nepotrebna. V skladu z določbo 1. odstavka 86. člena ZPP smejo stranke pravdna dejanja opravljati osebno ali po pooblaščencu. V skladu z 2. odstavkom 86. člena ZPP sme stranka, ki ima pooblaščenca, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prisotnost tožnice na naroku nepotrebna, neutemeljen. Tožnica je priglasila potne stroške za prihod na sodišče 26. 11. 2019, in sicer primarno stroške kilometrine 415,74 EUR; podrejeno pa stroške prevoza z avtobusom za povratno karto na relaciji Beograd - Ljubljana - Beograd v višini 62,44 EUR. Prav tako je priglasila stroške nastanitve za čas od 24. 11. 2019 do 27. 11. 2019 v višini 153,78 EUR ter stroške cestnin. V skladu z določbo 5. člena v zvezi z 19. členom Pravilnika potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. V skladu z določbo 6. člena Pravilnika se povrnejo potni stroški za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom. V skladu z določbo 10. člena Pravilnika ima stranka pravico do povrnitve stroškov za prehrano in prenočišče, če je morala zaradi vabila ostati zunaj svojega stalnega ali začasnega bivališča več kot 12 ur, v ta čas pa se všteva tudi čas, potreben za pot v kraj, kjer je bilo opravljeno procesno dejanje. Ker je bil narok 26. 11. 2019 razpisan ob 9.00 uri, se ga tožnica z odhodom iz B. tega dne ne bi mogla pravočasno udeležiti. Njen zahtevek za povračilo stroškov nastanitve za eno noč je zato utemeljen. Ker je tožnica priglasila stroške nastanitve 153,78 EUR, ki se nanašajo na tri nočitve (račun o nastalih stroških je sodišču predložila), ji je pritožbeno sodišče priznalo zgolj stroške nastanitve za eno noč, torej eno tretjino. Stroški javnega prevoza z avtobusom za povratno karto iz B. v L. in nazaj znašajo 62,44 EUR, kar pomeni, da je tožnica na podlagi 6. člena Pravilnika upravičena do povrnitve potnih stroškov ter stroškov nastanitve v skupni višini 113,70 EUR.5

8. Tožnica je kot stroške, ki so ji nastali v pravdnem postopku, priglasila tudi stroške zunajsodnega izvedenskega mnenja. V pritožbi opozarja, da je tožena stranka vložila zunajsodno mnenje neodvisnega svetovalca za preiskavo dokumentov (na 116 straneh). Tožeča stranka kot laik na obsežno vlogo tožene stranke, ki je vsebovala mnenje neodvisne svetovalke za preiskavo pisav in dokumentov, sama ni mogla odgovoriti. Pritožbeno sodišče v dani procesni situaciji nima pomisleka v potrebnost izdatka, ki je nastal med postopkom in zaradi postopka. Drži, kar pojasnjuje sodišče prve stopnje, da je bil v postopku postavljen sodni izvedenec grafološke stroke, vendar pa je bil postavljen šele po tem, ko sta stranki predhodno podali navedbe in dokaze v zvezi s podpisom zapustnika na oporoki. Pritožbeno sodišče je tako tožeči stranki priznalo tudi navedeni strošek v višini 212,81 EUR, ki ga je tožeča stranka izkazala (list. št. 171).

9. Poleg pravdnih stroškov, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, je torej tožeča stranka upravičena še do povrnitve 141,17 EUR stroškov bančnih nakazil, prevodov in notarke, 113,70 EUR potnih stroškov in stroškov prenočišča zaradi prihoda na sodišče ter 211,81 EUR stroškov zunajsodnega izvedenskega mnenja, skupaj 466,68 EUR pravdnih stroškov.

10. Ker je pritožba tožeče stranke delno utemeljena, ji je višje sodišče delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je znesek priznanih pravdnih stroškov 5.400,86 EUR zvišalo za 466,68, torej na 5.867,54 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku uspela skoraj v celoti, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odstavka 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP odločilo, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka - 375 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 18 OT, vrednost spornega predmeta v pritožbi je 1.543,64 EUR) in 2 % materialnih izdatkov, skupaj torej 382,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 229,50 EUR. Stroški sodne takse za pritožbo znašajo 60 EUR. Predlog za odmero višje nagrade (450 točk) za sestavo pritožbe ni utemeljen. Skupaj stroški sestave pritožbe s stroški sodne takse za pritožbo znašajo 289,50 EUR; kar je tožena stranka v roku 15 dni od izdaje tega sklepa dolžna povrniti tožeči stranki.

1 Prim. odločbi VSL I Cp 1379/2018 in I Cp 2017/2020. 2 In le del teh so v skladu z 2. odstavkom 151. člena ZPP nagrade za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. 3 N. Betetto v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV in Založba Uradni list, 2006, stran 24. 4 Prim. VSL sodba II Cp 2813/2014 in sodba II Cpg 376/2016. 5 Ker tožeča stranka ni trdila, da bi bilo potrebno iz kakšnega opravičenega vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom, in ker so stroški lastnega prevoza višji, ji kilometrina ne pripada.