Jedro

V konkretnem primeru se je veljavnost začasne odredbe iztekla z dnem 22. 3. 2024 (zadnji predviden stik) oziroma najkasneje dne 26. 4. 2024, ko sta udeleženca o načinu izvrševanja stikov sklenila novo začasno sodno poravnavo. Najkasneje v tem trenutku je izdani sklep o začasni odredbi izgubil moč sklepa o izvršbi, zato po njem sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo več dopolniti izdanega sklepa s sredstvom zavarovanja po 226. členu ZIZ.

V sodni praksi je povsem ustaljeno stališče, da namen denarne kazni, izrečene po 226. členu ZIZ, kljub izrazoslovju v ZIZ ni v kaznovanju dolžnika, pač pa ima značaj sredstva zavarovanja, s katerim naj sodišče doseže spoštovanje obveznosti iz izrečene začasne odredbe. Zaradi takšnega namena denarne kazni sodišče po trenutku, ko začasna odredba preneha veljati in izgubi moč sklepa o izvršbi, nima več materialnopravne podlage za ugotavljanje morebitne pretekle kršitve in za nadaljevanje postopka z izvršbo denarne kazni po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka v delu, ki je bistven za odločanje o pritožbi

1. Sodišče prve stopnje je dne 15. 1. 2024 izdalo sklep o začasni odredbi (sklep, izdan in razglašen na naroku dne 15. 1. 2014 - zapisnik na r. št. 40), s katerim je (-) začasno uredilo način izvajanja stikov med predlagateljem in otrokoma obeh udeležencev v obdobju od 26. 1. 2024 do 22. 3. 2024 oziroma do drugačne odločitve sodišča v zadevi pri Okrožnem sodišču v Celju III N 730/20231, (-) ter odločilo, da bo v primeru kršitve te začasne odredbe kršitelju izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe pa bo izreklo novo denarno kazen v novem, višjem, denarnem znesku in bo tako sodišče ravnalo vse dotlej, dokler kršitelj s kršitvijo ne bo prenehal. Predlagatelj in nasprotna udeleženca sta nato na naroku dne 26. 4. 2024 sklenila začasno sodno poravnavo2 (r. št. 55) in se z njo dogovorila za odložitev izvajanja stikov do 26. 8. 2024. 2. Predlagatelj je z vlogo z dne 21. 3. 2024 (r. št. 35) predlagal, naj sodišče nasprotni udeleženki zaradi kršitve sklepa o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024 izreče denarno kazen.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (r. št. 59) ta predlog zavrnilo. Po dne 26. 4. 2024 izvedenem naroku (zapisnik naroka na r. št. 55) in po dokazni oceni na tem naroku izvedenih dokazov je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, (-) da sta udeleženca datume predvidenih stikov, kot so bili določeni v sklepu o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024, spremenila sporazumno, (-) in da nasprotni udeleženki ni mogoče pripisati krivde za neizvedeni stik dne 19. 3. 2024. Ob takšnih dejstvih je zaključilo, da nasprotna udeleženka ni kršila svojih obveznosti iz sklepa o začasni odredbi.

Povzetek pritožbenih navedb in navedb iz odgovora na pritožbo:

3. Predlagatelj v pritožbi navaja, da vse od junija 2023 praktično nima stikov z otrokoma. Pojasnjuje dejanske okoliščine od dogodka dne 5. 3. 2024, ko je nasprotna udeleženka po izvedenem stiku predlagatelja prijavila na policijo zaradi domnevno izrečenih groženj, policija pa je zaradi tega predlagatelju izrekla prepoved približevanja nasprotni udeleženki. Po njegovem stališču vse te okoliščine kažejo na to, da je nasprotna udeleženka dne 19. 3. 2024 namerno preprečila izvedbo stika. Nadalje obširno izpodbija ugotovljeno dejstvo, da nasprotna udeleženka tega dne izvedbe stika ni namerno preprečila, ter v ta namen prilaga tri video posnetke dogajanj tega dne. Predlagatelj v pritožbi opozarja, da je sodišče izpodbijani sklep izdalo še pred izdelavo prepisa zvočnega posnetka izpovedi priče A. A., zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, poleg tega pa se poraja dvom v objektivnost sodišča. Uveljavlja, da nasprotna udeleženka predlogu za izrek denarne kazni ni obrazloženo nasprotovala. V pritožbi predlagatelj navaja, da sta udeleženca dne 26. 4. 2024 res sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila za štirimesečni odlog izvajanja stikov, vendar je iz okoliščin primera po njegovem evidentno, da nasprotna udeleženka stikom neutemeljeno nasprotuje in jih preprečuje. Po stališču pritožbe je treba nasprotni udeleženki z izrekom denarne kazni dati signal, da so takšna njena ravnanja v nasprotju s koristjo otrok.

4. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo obširno opisovala dejstva, ki se nanašajo na skrb predlagatelja za oba otroka v trajanju življenjske skupnosti obeh udeležencev, ter na želje obeh otrok v zvezi z izvajanjem stikov po njenem razpadu. Pojasnjevala je svoj pogled na dogodke dne 19. 3. 2024 in utemeljevala, da izvedbe stika tega dne ni preprečila, pač pa ga je želela omogočiti, saj je otroka na predvideni stik pripeljala zgodaj ravno z namenom, da med udeležencema ne pride do neposrednega stika. Po njenem je stik onemogočil predlagatelj s svojim (pre)zgodnjim prihodom na stik. Nasprotuje izvedbi dokaza s pogledom predloženih video posnetkov, ker so bili pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic otrok in nasprotne udeleženke.

Presoja pritožbenih navedb

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev o zavrnitvi predloga za izrek denarne kazni nasprotni udeleženki, ker naj bi po predlagateljevih trditvah kršila izdani sklep o začasni odredbi, je pravilna, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov.

7. V konkretnem primeru gre za izdajo začasne odredbe v postopku varstva koristi otrok pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (DZ), zato je moralo sodišče prve stopnje na podlagi 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) o predlogu za njeno izdajo odločiti po postopku, ki ga določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po določbi 239. člena ZIZ se v postopkih zavarovanja, kamor spada tudi odločanje o začasni odredbi, smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi. Ker ima sklep o začasni odredbi po določbi 268. člena ZIZ učinek sklepa o izvršbi, mora ta vsebovati sredstvo zavarovanja (smiselna uporaba prvega odstavka 44. člena ZIZ). Pri začasni odredbi o izvrševanju stikov je sredstvo zavarovanja na podlagi smiselne uporabe določbe prvega odstavka 238.f člena ZIZ primarno izrek denarne kazni po določbah 226. člena ZIZ. Veljavnost začasne odredbe je omejena na čas, ki je določen v sklepu o začasni odredbi (prvi odstavek 277. člena ZIZ).

8. Po zgoraj citiranih določbah mora sodišče ob izdaji začasne odredbe o izvrševanju stikov kršitelju za primer kršitve obveznosti kot sredstvo zavarovanja izreči denarno kazen (tretji odstavek 226. člena ZIZ). Takšen sklep predstavlja izvršilni naslov za izvršbo izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti (četrti odstavek 226. člena ZIZ) ob nadaljnjem pogoju, da sodišče ugotovi kršitev obveznosti iz izrečene začasne odredbe.3 Po pregledu izdane začasne odredbe z dne 15. 1. 2024 pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ in kršitelju za primer kršitve izreklo denarne kazni, pač pa je v sklepu napovedalo, da bo to šele storilo, če bo prišlo do njene kršitve. Drugače rečeno, izdani sklep o začasni odredbi ne vsebuje sredstva zavarovanja o izreku denarne kazni, ki bi skupaj z ugotovitvijo o kršitvi obveznosti iz začasne odredbe predstavljal izvršilni naslov za izvršitev izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti (četrti odstavek 226. člena ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje bi gornjo pomanjkljivost glede na svoja oficialna pooblastila v postopkih za izrek ukrepov za varstvo koristi otrok, torej tudi v postopku izdaje začasne odredbe (prvi odstavek 160. člena ZIZ), lahko odpravilo po uradni dolžnosti ali na predlog stranke z dopolnitvijo izdanega sklepa o začasni odredbi s sredstvom zavarovanja, vendar je pri tem prvenstvo omejeno s časom veljavnosti začasne odredbe. V konkretnem primeru se je veljavnost začasne odredbe iztekla z dnem 22. 3. 2024 (zadnji predviden stik) oziroma najkasneje dne 26. 4. 2024, ko sta udeleženca o načinu izvrševanja stikov sklenila novo začasno sodno poravnavo. Najkasneje v tem trenutku je izdani sklep o začasni odredbi izgubil moč sklepa o izvršbi, zato po njem sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo več dopolniti izdanega sklepa s sredstvom zavarovanja po 226. členu ZIZ.

Že iz zgornjega razloga je zavrnitev predlagateljevega predloga za izrek denarne pravilna, saj po izteku veljavnosti začasne odredbe ni več materialnopravne podlage za dopolnitev izdanega sklepa o začasni odredbi s sredstvom zavarovanja. Sodišču prve stopnje se pri presoji utemeljenosti predloga za izrek denarne kazni po 22. 3. 2024 (oziroma najkasneje po 26. 4. 2024), ko je začasna odredba z dne 15. 1. 2024 prenehala veljati, zato ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem njene kršitve.

10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bil predlagateljev predlog neutemeljen celo v primeru, če bi sodišče v prve stopnje v izdani sklep o začasni odredbi vključilo tudi sredstvo zavarovanja po 226. členu ZIZ (izreklo denarno kazen), in bi ga sodišče prve stopnje skladno svojimi pooblastili obravnavalo kot predlog, naj sodišče ugotovitev kršitev obveznosti iz začasne odredbe in izrečeno denarno kazen nato izvrši po uradni dolžnosti.

Tudi v takšnem primeru je sodišče namreč omejeno s časovno veljavnostjo izdane začasne odredbe. V sodni praksi je povsem ustaljeno stališče, da namen denarne kazni, izrečene po 226. členu ZIZ, kljub izrazoslovju v ZIZ ni v kaznovanju dolžnika, pač pa ima značaj sredstva zavarovanja, s katerim naj sodišče doseže spoštovanje obveznosti iz izrečene začasne odredbe.4 Zaradi takšnega namena denarne kazni sodišče po trenutku, ko začasna odredba preneha veljati in izgubi moč sklepa o izvršbi, nima več materialnopravne podlage za ugotavljanje morebitne pretekle kršitve in za nadaljevanje postopka z izvršbo denarne kazni po uradni dolžnosti.5 Predlog predlagatelja bi bil torej zaradi izteka veljavnosti izdanega sklepa o začasni odredbi v vsakem primeru neutemeljen.

11. Iz gornjih pojasnil izhaja, da se je sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem morebitne kršitve začasne odredbe. Pritožbenemu sodišču zato ni bilo treba odgovarjati na pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja in uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava, saj se oboje nanaša izključno na to (materialnopravno nepomembno) dejstvo. Izvedba dokaza z vpogledom v tri video posnetke je za presojo utemeljenosti pritožbe posledično nepotrebna.

Pritožnik sodišču prve stopnje (sicer utemeljeno) očita, da je izpodbijani sklep izdalo še pred izdelavo prepisa zvočnega posnetka izpovedi priče, vendar v zvezi s tem konkretizirano ne uveljavlja nobene postopkovne kršitve, pač pa s tem zgolj izpodbija dejansko stanje o kršitvi začasne odredbe, ki pa je za presojo utemeljenosti njegovega predloga za izrek denarne kazni iz že pojasnjenih razlogov materialnopravno nepomembno. Svoj dvom glede objektivnosti sodišča lahko pritožnik uveljavlja z drugimi procesnimi instituti in ne s pritožbo.

12. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ, 273.a členom ZIZ in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 366. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ, 273.a členom ZIZ in 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

13. Po določbi 101. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka odločilo po prostem preudarku. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, že zato nosi svoje stroške pritožbe. Enako velja tudi za nasprotno udeleženko, saj njen odgovor na pritožbo v ničemer ni prispeval k presoji utemeljenosti pritožbe.

1 Navedena zadeva je bila nato s sklepom Okrožnega sodišča v Celju III 637/2023 z dne 26. 4. 2024 (r. št. 55) združena s to zadevo in se od takrat dalje obe vodita pod III 637/2023. 2 Po združitvi te zadeve in zadeve III P 730/2023 pri Okrožnem sodišču v Celju. 3 Odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 65/2021. 4 Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 73/2010 (7. točka obrazložitve). 5 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 640/2022 (5. točka obrazložitve), sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 913/2022 (7. točka obrazložitve), sklep Višjega sodišča v Ljubljani (10. in 11. točka obrazložitve).