Jedro

Prvostopenjski organ je s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni omogočil, da se izjavi glede dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz dopolnjene situacije z dne 10. 5. 2021 (odmiki nameravane gradnje od sosednjih nepremičnin), ta dejstva in okoliščine pa so bili pomembni za izdajo odločbe, storil bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, gradbeno dovoljenje Upravne enote Kranj, št. 351-782/2020-6218-24 z dne 17. 5. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahteva prizadete stranke po povrnitvi stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Kranj je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo prizadeti stranki (kot investitorju) dovolila novogradnjo antenskega droga bazne postaje mobilne telefonije na zemljišču parc. št. 111, k. o. ..., pri katerem gre za nezahteven objekt, in sicer v dimenzijah in pod pogoji, določenimi v I. točki izreka izpodbijane odločbe. Iz II. točke izreka izpodbijane odločbe ob tem izhaja, da sta sestavni del gradbenega dovoljenja zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 17. 9. 2020 in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte z dne 1. 9. 2020 z dopolnitvama z dne 16. 2. 2021 in z dne 10. 5. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da je upravni organ dne 10. 5. 2021 s strani prizadete stranke prejel še dopolnitev situacije, iz katere jasno izhaja, da bodo odmiki predmetne gradnje skladni s 3. in 10. točko 11. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu območja L8 Poslovni kompleks Brnik1 (v nadaljevanju OPPN).

3. Toženka je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe med drugih izhaja toženkina ugotovitev, da so odmiki predmetnega objekta od sosednjih zemljišč nedvomno v skladu s predpisanimi. Glede pritožbenih navedb, da tožnik ni bil seznanjen z dopolnitvijo z dne 10. 5. 2021, toženka navaja, da v tej dopolnitvi ni novih dejstev in dokazov, s katerimi tožnik do tedaj ne bi bil seznanjen, zato mu ni bila onemogočena izjasnitev o zadevi. Z vsemi odmiki oz. grafičnimi prikazi in kotiranjem tlorisne velikosti objekta na stiku z zemljiščem (dopolnitev november 2020) je bil tožnik seznanjen in je kot stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi vseskozi aktivno sodeloval v postopku. Podatki (odmiki) z dopolnitvijo iz maja 2021 tudi sicer niso odločilni za samo odločitev v zadevi, pač pa jih je prvostopenjski organ uporabil le v podkrepitev svojih ugotovitev glede stanja obstoječega objekta.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Pojasnjuje, da se izpodbijana odločba nanaša na postavitev antenskega droga v neposredni bližini njegove nepremičnine parc. št. 222, k. o. ... Ker je nepremičnina, na kateri naj bi se antenski drog postavil, premajhna za izgradnjo temeljne armiranobetonske (AB) plošče, bo prišlo do posega v tožnikovo nepremičnino. Tožnik je od prizadete stranke zato tekom postopka zahteval, da izkaže, kako globoki in široki bodo temelji AB plošče. V dopolnitvi dokumentacije z dne 16. 2. 2021 je prizadeta stranka sicer predložila izris situacije objekta, vendar globina in širina temelja (s tem pa potreben obseg gradbenih del in izkopa) iz dokumentacije niso bili razvidni.

5. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je na zahtevo tožnika prizadeta stranka dne 10. 5. 2021 dopolnila situacijo, iz katere naj bi izhajalo, da bodo odmiki skladni z OPPN. Kaj dokument z dne 10. 5. 2021 vsebuje, tožnik ne ve, saj mu ta dokument ni bil poslan v seznanitev in izjasnitev, čeprav bi mu moral biti. Prvostopenjski organ je s tem kršil 146. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in storil bistveno kršitev pravil postopka, dejansko stanje pa je bilo nepravilno ugotovljeno. Navedeni dokument je bil namreč pomemben za izdajo gradbenega dovoljenja, saj prvostopenjski organ s sklicevanjem nanj ugotavlja, da so podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po 11. členu OPPN, do česar pa se tožnik ne more opredeliti. Prizadeta stranka je tekom pritožbenega postopka še dodatno dopolnila navedbe in dokumentacijo (pritožbi je priložila sklice), prvič z navedbami glede temeljev, pri čemer naj bi bila geometrija temelja, odmiki tega od sosednjih parcel in koncept izvedbe varovanja gradbene jame podrobneje prikazani na risbi, ki tožniku nikoli ni bila vročena. Tožnik lahko kot stranski udeleženec v postopku svoj upravičeni interes ščiti le, če je seznanjen z dokumentacijo, ki bi lahko vplivala na njegove pravice.

6. Tožnik vztraja, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, saj temeljev AB plošče zaradi majhnosti parcele ni mogoče zgraditi brez posega v njegovo parcelo. Stališče prvostopenjskega organa, da ta v postopku izdaje gradbenega dovoljenja le dovoli gradnjo, pri čemer tehnika postavitve objekta ni predmet izdaje gradbenega dovoljenja, je materialnopravno napačno. Prvostopenjski organ bi moral presoditi celoten vpliv na sosednjo nepremičnino. Da do takšnega vpliva ne bo prišlo, prizadeta stranka ni uspela izkazati, zato je dejansko stanje v zadevi nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške upravnega spora.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

8. Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo meni, da ta ni utemeljena. Sklicuje se na navedbe v upravnem postopku. Širina in globina temeljev AB plošče ne predstavlja pravno pomembnega dejstva v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato je prizadeta stranka ni bila dolžna zatrjevati in dokazovati, prvostopenjski organ pa ne ugotavljati. V postopku ni prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj v dopolnitvi z dne 10. 5. 2021 prizadeta stranka ni navedla novih pravno pomembnih dejstev in dokazov za odločitev v postopku izdaje izpodbijane odločbe, s katerimi tožnik ne bi bil seznanjen že pred tem. Tožnik tudi ni navedel, glede katerega pravno pomembnega dejstva naj se ne bi mogel izjaviti. Očitki, da bo z nameravano gradnjo poseženo v tožnikovo nepremičnino, so nekonkretizirani in niso podprti z dokazi. Iz tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, katere osebne, konkretne in neposredne oz. z zakonom varovane osebne koristi, ki jih ima kot lastnik sosednje nepremičnine in temeljijo na Gradbenem zakonu (GZ), prostorskih aktih ali drugih predpisih, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja, s tožbo zasleduje tožnik. Prizadeta stranka sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, tožniku pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja, izdanega prizadeti stranki za novogradnjo antenskega droga bazne postaje mobilne telefonije na zemljišču parc. št. 111, k. o. ... Tožnik, ki je lastnik sosednjega zemljišča (parc. št. 222, ista k. o.), v tožbi uveljavlja bistvene kršitve pravil postopka, ker mu ni bila dana možnost izjave glede dopolnitve situacije z dne 10. 5. 2021, ki jo je tekom upravnega postopka predložila prizadeta stranka. Uveljavlja tudi, da je bilo v zvezi z vplivom nameravane gradnje na njegovo nepremičnino v zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo tožbenim očitkom nasprotuje.

11. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe (gradbenega dovoljenja) sodeloval kot stranski udeleženec. Tak položaj mu je prvostopenjski organ (pravilno) priznal na podlagi druge alineje drugega odstavka 36. člena GZ, ki določa, da je stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja, da je njegov pravni interes preprečiti nedopustne posege na njegovo nepremičnino kot posledica gradnje po izpodbijanem gradbenem dovoljenju. Pri tem se sklicuje na 11. člen OPPN, ki med pogoji za projektiranje in gradnjo na nepremičninah v območju L8 Poslovni kompleks Brnik (v katerega nesporno sodi tudi nepremičnina nameravane gradnje) določa tudi: "Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče". Pri tožnikovem interesu, da se z nameravano gradnjo ne posega v njegovo (sosednjo) nepremičnino, gre tako za oseben, konkreten in neposreden interes, ki temelji na pravni normi prostorskega akta (predstavljeni določbi OPPN), tožnik pa za tožbo po presoji sodišča tako izkazuje pravni interes.

12. Iz listin v upravnem spisu zadeve je razvidno, da je prizadeta stranka (oz. zanjo tedanji pooblaščenec ...) tekom upravnega postopka na prvostopenjski organ med drugim naslovila tudi "dopolnjeno situacijo". Navedeni dokument, za katerega iz izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi ga prvostopenjski organ prejel dne 10. 5. 2021, je bil uradni osebi, ki je vodila obravnavani upravni postopek, "skladno z dogovorom" (zapis v elektronskem poštnem sporočilu) poslan po elektronski pošti dne 12. 5. 2021. Kljub različni navedbi datumov, je mogoče sklepati, da gre za isti dokument, saj se drug dokument z datumom 10. 5. 2021 v upravnem spisu ne nahaja.

13. Iz 9. člena ZUP izhaja temeljno načelo upravnih postopkov (načelo zaslišanja stranke), skladno s katerim je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek); organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek). Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. iz sklepa, X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015) izhaja, da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.

14. Med strankami v zadevi je nesporno, da prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku ni omogočil izjasnitve glede dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz dopolnjene situacije.

15. Iz II. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je sestavni del te (med drugim) tudi dopolnitev z "dne 10. 5. 2021, ki jo je izdelal A. A.", tj. tudi dopolnjena situacija. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe dalje izhaja, da je prvostopenjski organ svojo odločitev v zadevi izrecno oprl tudi na dopolnjeno situacijo. Na 4. strani obrazložitve izpodbijane odločbe namreč navaja, da iz dopolnitve "jasno izhaja, da bodo odmiki predmetne gradnje skladni s 3. in 10. točko 11. člena OPPN".

16. Iz navedenega po presoji sodišča nedvoumno izhaja, da so bila dejstva oz. okoliščine, ki izhajajo iz dopolnitve situacije, pomembne za odločbo, in sicer prav v delu, na katerega se nanaša tudi tožnikov pravni interes v zadevi, tj. glede odmikov od sosednje (tožnikove) nepremičnine in s tem v zvezi glede vplivov nameravane gradnje nanjo.

17. Z dejstvi in okoliščinami, kot izhajajo iz dopolnjene situacije, tožnik (sledeč upravnemu spisu zadeve) tudi še ni bil seznanjen tekom predhodnih faz upravnega postopka. Prizadeta stranka je situacijo in njene dopolnitve sicer predložila že v okviru prvotne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, v prilogi elektronske pošte z dne 26. 11. 2020 in v prilogi elektronske pošte z dne 12. 2. 2021, vendar pa se dopolnitev situacije z dne 10. 5. 2021 od predhodno predloženih situacij razlikuje vsaj glede odmikov ograje, odmikov tlakovanja in odmikov temeljnega nastavka. Z novo predvidenimi odmiki tožnik ni bil seznanjen in se glede njih pred izdajo izpodbijane odločbe ni imel možnosti izjasniti.

18. Sodišče po povedanem sodi, da je prvostopenjski organ s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni omogočil, da se izjavi glede dejstev in okoliščin, ki izhajajo iz dopolnjene situacije z dne 10. 5. 2021 (odmiki nameravane gradnje od sosednjih nepremičnin), ta dejstva in okoliščine pa so bili pomembni za izdajo odločbe, storil bistveno kršitev pravil postopka po 2. točki prvega odstavka in tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.

19. Ker že ugotovitev o navedeni kršitvi narekuje odpravo izpodbijane odločbe, se sodišče do ostalih tožbenih očitkov ni opredeljevalo.

20. Sodišče je po povedanem tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo (gradbeno dovoljenje) na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

21. Prvostopenjski organ mora v ponovnem postopku pred izdajo novega gradbenega dovoljenja strankam in stranskim udeležencem omogočiti, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo. Nov upravni akt mora prvostopenjski organ izdati v 30 dneh od dneva prejema sodbe. Pri tem je vezan na izrek sodbe, na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

22. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj so se vse stranke tej pisno odpovedale (279. a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

23. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora.

24. Izrek o stroških tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

25. Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se mu v skladu s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (tožnikov odvetnik je zavezanec za DDV), skupaj tako v višini 347,70 EUR.

26. Priznane stroške v višini 347,70 EUR je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

**K III. točki izreka:**

27. Povrnitev stroškov je zahtevala tudi prizadeta stranka.

28. Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka. Ker v ZUS-1 ni urejeno vprašanje povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku, je treba glede tega vprašanja, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1.2

29. Sodišče ugotavlja, da je imela prizadeta stranka v predmetnem upravnem sporu interes, da se izpodbijana odločba ne odpravi, zaradi česar je njena pravica do povrnitve stroškov odvisna od uspeha toženke v tem upravnem sporu (154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker je sodišče ugotovilo, da toženka v upravnem sporu ni uspela, je zavrnilo tudi stroškovni zahtevek prizadete stranke.

1 Uradni list RS, št. 78/2009, Uradni vestnik Občine Cerklje na Gor., št. 5/2011, Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/2014, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2017 2 Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013 in sklepu I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.