Jedro

Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi podrobno utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen subjektivni pogoj iz 13. člena ZBPP. Premoženje tožnika in njegove žene namreč presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po prvem odstavku 22. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP zaradi vložitve tožbe in zastopanja na prvi in drugi stopnji zaradi nezakonitega odvzema varstvenega dodatka in predlaga, da se mu dodeli odvetnik A.A. Tožnik je predložil kopijo lastnoročno izpisane tožbe, ki se vodi pred Delovnimi in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. R 16/2019. Iz navedb izhaja, da je tožniku bil odvzet varstveni dodatek in da se počuti oškodovanega vse od leta 2012 do danes. Z uveljavljanjem sodnega varstva pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. VI Ps 379/2017 ni uspel, tako je zavezan povrniti stroške, ob tem je zavezan plačevati RTV naročnino, naj bi mu bila tudi nezakonito odvzeta pravica do BPP. Organ za BPP je ugotovil, da je tožnik upravičen do pokojnine v višini 389,30 EUR mesečno invalidnine v znesku 71,52 EUR. Njegova žena pa pokojnine v mesečni višini 554,29 EUR. Zakonca imata v lastništvu nepremičnino, kjer živita, žena pa je lastnica nepremičnine v različnih obsegih lastništva v k.o. ... in k.o. ..., katerih vrednost znaša skupaj 35.784,67 EUR. Drugega premoženja po lastni izjavi nimata. Organ za BPP je ugotovil, da prihodki tožnika sicer ne presegajo osnovnih zneskov minimalnega dohodka, vendar pa premoženje zakoncev oz. žene presega 23.565,00 EUR, ali 60-kratnik minimalnega dohodka po prvem odstavku 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se tako ne šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove žene zaradi sodnega postopka ogroženo.

2. Nadalje je organ za BPP ugotovil, da je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani opr. št. VI Ps 379/2017 že potekal spor zaradi pravic iz javnih sredstev. Tožba je bila vložena dne 1. 3. 2017. Iz prošnje izhaja, da je sporno ne priznanje varstvenega dodatka za obdobje od 2012 do 2019. Ker je bilo z odločitvijo sodišča odločeno za del obdobja, v zvezi s tem ni dovoljeno več vlagati pravnih sredstev. Organ za BPP je ugotovil, da tožnik s popravo in dopolnitvijo tožbe in z nadaljnjim zastopanjem nima verjetnih izgledov za uspeh v skladu s 24. členom ZBPP, zato se prošnja za dodelitev BPP kot neutemeljena zavrne.

3. Tožnik je vložil laično tožbo v upravnem sporu in navedel, da vlaga tožbo zaradi izdaje nedopustne odločbe Delovnega sodišča v Mariboru z dne 2. 10. 2019, zaradi pristranskega in nepravičnega dejanskega stanja. Tožnik navaja, da mu je do leta 2012 pripadal varstveni dodatek in mu je ZPIZ izdal tudi odločbo o varstvenem dodatku, ki je po letu 2012 ni več prejel. Tožniku je nastala škoda, zato je vložil tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pod opr. št. R 16/2019 oz. opr. št. VI Ps 379/2017. Sodišče bi mu moralo po uradni dolžnosti zagotoviti pravno varnost in ga opozoriti, glede na to, da je Slovenija demokratična država, kot to določa Ustava RS in enakost pred zakonom. Meni, da mu je bila storjena krivica zaradi manipulacije in uporabe moči države. Z navedeno sodbo je moral tudi vrniti BPP, zato bi sodišče moralo ustaviti to vrnitev. Dodaja, da do danes še nima rešenega statusa upokojenca na ZPIZ in invalidsko pokojnino. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi.

4. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

5. Tožba ni neutemeljena.

6. Predmet tega postopka je izpodbijana odločitev tožene stranke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP. Sporno v tem postopku je, ali je tožnik upravičen do BPP.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem sklepu in drugostopenjski odločbi in se sodišče v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik v tožbi tudi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča. 8. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP, in sicer za tožbo in zastopanje pred sodiščem prve stopnje in druge stopnje vse do pravične razsodbe in predlagal izbranega odvetnika A.A. Zapisal je, da je v teku tožba za varstveni dodatek na Delovnem in socialnem sodišču, zaradi nezakonitosti odvzema varstvenega dodatka. Nadalje iz prilog upravnega spisa izhaja, da je tožnik dne 8. 8. 2019 vložil tožbo proti Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani zaradi povračila varstvenega dodatka, RTV prispevka v višini 8.582,00 EUR izplačila škode iz naslova nezakonitega odvzema varstvenega dodatka. Nadalje je tožnik predložil odločbo tukajšnjega sodišča, opr. št. II U 417/2019 zaradi vračila BPP, v postopku Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 86/2018 z dne 18. 6. 2019, ki jo je tukajšnjo sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Iz navedene odločbe izhaja, da se je materialni položaj tožnika v enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena BPP, toliko izboljšal, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do BPP (49. člen ZBPP), zato je bil dolžan povrniti stroške iz naslova BPP v višini 43,69 EUR.

9. Ob dodelitvi BPP morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer subjektivni pogoj (materialni pogoj iz 13. člena ZBPP) in objektivni pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP.

10. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (13. člen ZBPP).

11. Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi podrobno utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen subjektivni pogoj iz 13. člena ZBPP. Premoženje tožnika in njegove žene presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po prvem odstavku 22. člena ZBPP.

12. Prav tako je tožena stranka utemeljeno obrazložila tudi objektivni pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. Pri presoji glede dodelitve brezplačne pravne pomoči je kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem pa je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. V obravnavnem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh ni izkazan, saj je o upravičenosti tožnika do varstvenega dodatka že odločilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

13. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.