15. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., s.p., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba samostojnega podjetnika A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1188/2000 z dne 16. 5. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. X Pg 728/98 z dne 10. 5. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožnik je v izvršilnem postopku ugovarjal plačilu izstavljenega računa za naročeni stroj, ker naj bi bilo po preizkusu stroja ugotovljeno, da ima stvarno napako. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi in pritožniku, v gospodarskem sporu toženi stranki, naložilo še plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov. Njegovih ugovorov ni upoštevalo, ker jih po oceni sodišča pritožnik z ničimer ni izkazal. Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje pritožbo pritožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Meni, da sta sodišči odločilno dejstvo glede vprašanja, ali je pritožnik naročeni stroj prevzel ali ne, napačno ugotovili. Iz nobene navedbe ali dokaza v spisu naj ne bi izhajalo, da bi se preizkus opravil v prostorih pritožnika (kot je v obrazložitvi navedlo sodišče druge stopnje), dejstvo pa naj bi tudi bilo, da se stroj še vedno nahaja v prostorih tožnika, kjer naj bi se tudi opravil eden od preizkusov stroja. Zaradi zmotno ugotovljene dejanske okoliščine naj bi bila izpodbijana odločba tako očitno napačna in v posledici brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti kot arbitrarno. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in ji ugodi ter izpodbijano odločbo Višjega sodišča razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno presojo.

Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z ustavno pritožbo.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Ustavni pritožnik kršitev 22. člena Ustave utemeljuje z navedbami, da sta sodišči prve in druge stopnje odločilno dejstvo za odločitev v sporu ugotovili napačno, kar je imelo za posledico napačno materialnopravno odločitev. To pa ni očitek, ki bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku ustavnodsodne presoje. Pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave je namreč ustavno procesno jamstvo; kršitve procesnega jamstva pa ni mogoče utemeljevati z argumentom, da naj bi bila odločitev sodišča zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po vsebini napačna.

5.Pritožnik tudi narobe razume ustavnopravno relevantni standard arbitrarne oziroma samovoljne odločitve, ki v določenih primerih lahko utemelji kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Oceno arbitrarnega ravnanja lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna oziroma ko je sodišče sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev - torej povsem samovoljno. Tega pa izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Zgolj to, da sodišče odločilno dejstvo ugotovi napačno, kvalificirane stopnje nepravilnosti, ki se zahteva za sklep o arbitrarnosti, ne dosega. Preizkus Ustavnega sodišča namreč ne more pomeniti ponovne presoje dokazov in dokazne ocene, saj bi to v praksi povzročilo, da bi Ustavno sodišče na enak način kot instančno sodišče v pravdnem postopku presojalo pravilnost dokazne ocene nižjega sodišča.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje ustavni pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger