Jedro

Za izvršbo z več izvršilnimi sredstvi ali predmeti, med katerimi je kot prvo sredstvo predlagan rubež premičnin brez navedbe, kje se nahajajo, je krajevno pristojnost sodišče po dolžnikovem prebivališču ob upoštevanju navedb v predlogu za izvršbo, četudi je hkrati predlagana tudi izvršba na deležu družbenika v družbi.

Obrazložitev

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

OBRAZLOŽITEV:

1. V sklepu o izvršbi Centralnega oddelka za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani je bilo navedeno, da bo izvršilni postopek z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, z rubežem plače in z izvršbo na deležu družbenika v družbi vodilo Okrajno sodišče v Ljubljani. To sodišče se je izreklo za krajevno nepristojno. Zavzelo je stališče, da je glede na predlagano izvršbo na premičnine, pri čemer ni bilo izrecno navedeno, kje so stvari, krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Glede na to je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Piranu.

2. Okrajno sodišče v Piranu je sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da ima dolžnik po ugotovitvah v spisu prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Poleg tega je za izvršbo na deležu družbenika po 164. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določena izključna krajevna pristojnost po sedežu družbe, kar je prav tako Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Ker gre za spor o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območja različnih višjih sodišč, je za odločitev pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije (drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

4. Upnik je v predlogu za izvršbo med več sredstvi izvršbe kot prvo navedel sredstvo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, pri tem pa ni navedel, kje se te stvari nahajajo. Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnineje krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, oziroma – če ni navedeno, kjer so stvari – kjer ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče (77. člen in drugi odstavek 78. člena ZIZ). Ker ima dolžnik po navedbi v predlogu o izvršbi stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Piranu, ta navedba pa je glede na drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilna za presojo krajevne pristojnosti, je za izvršbo pristojno to sodišče. Kasneje pridobljeni podatki o dolžnikovem stalnem bivališču v sporu o pristojnosti ne morejo biti odločilni.

5. Zmotno je nadalje stališče Okrajnega sodišča v Piranu, da je za izvršbo s prodajo deleža družbenika v ZIZ določena izključna krajevna pristojnost in da je tudi zato podana pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Člen 35 ZIZ v drugem do četrtem odstavku ureja pravila za določitev krajevne pristojnosti v primeru, ko upnik predlaga več sredstev ali več predmetov izvršbe. Izjema je določena le za primer, ko je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi bodisi že spočetka bodisi naknadno predlagana izvršba na nepremičnine. ZIZ ne daje podlage za razlago, da bi ta izjema veljala tudi za izvršbo s prodajo deleža družbenika. Smiselno uporabo določb o izvršbi na nepremičnine določa namreč le za prodajo deleža (četrti odstavek 165. člena ZIZ), ne pa tudi za druga vprašanja, povezana s postopkom.

6. Po navedenem je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka.