Jedro

Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko pravilno zavrglo.

Tožeča stranka ima kot upnik stečajnega dolžnika možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdi.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: zavrglo izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, ki jo je v imenu tožene stranke dne 10. 11. 2008 sodišču podal I. K. (1. točka izreka), zavrglo tožbo zaradi izpodbijanja sklepov skupščine tožene stranke z dne 28. 02. 2008 (2. točka izreka) in odločilo, da je tožeča stranka v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 785,96 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi obrestmi (3. točka izreka).

Zoper 2. in 3. točko izreka sklepa se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 3. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede kršitev po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

O očitani kršitvi načela kontradiktornosti postopka Tožeča stranka v pritožbi uvodoma navaja, da je 05. 03. 2010 prejela vabilo na prvi narok za glavno obravnavo, ki je bil prvotno določen za dan 15. 03. 2010, kasneje pa je bil na prošnjo tožeče stranke preklican in določen za 20. 04. 2010. Dne 31. 03. 2010 je tožeča stranka skupaj z izpodbijanim sklepom prejela obvestilo o preklicu naroka za glavno obravnavo. S tem, ko sodišče prve stopnje naroka za glavno obravnavo ni opravilo, je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožeča stranka je namreč, skladno s pravnim poukom v vabilu na prvi narok, nameravala do prvega naroka za glavno obravnavo zavzeti stališče do vprašanja izpodbojnosti napadenih skupščinskih sklepov predvsem z vidika kasnejše odškodninske tožbe proti poslovodstvu tožene stranke (42. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). V pritožbi zato sodišču prve stopnje očita, da bi ji moralo omogočiti, da do konca prvega naroka za glavno obravnavo navede vsa pravno odločilna dejstva o obstoju njenega pravnega interesa v zvezi z vloženim tožbenim zahtevkom.

Pritožbeno sodišče sodi, da so zgoraj navedene pritožbene navedbe neutemeljene. Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in jasno obrazložilo, da je tožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad toženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, v posledici česar je tožbo tožeče stranke zoper prvotoženo stranko zavrglo. Pripomniti velja, da je pomanjkanje nekaterih procesnih predpostavk mogoče odpraviti. Tako npr. sodišče v primeru ugotovitve, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka (se pa da ta pomanjkljivost odpraviti), od stranke najprej zahteva, da tožbo popravi oziroma ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). V konkretnem primeru pa izgube pravnega interesa tožeče stranke za nadaljevanje pravde, četudi bi sodišče prve stopnje upoštevalo zatrjevanje zasledovanja odškodninske odgovornosti poslovodstva tožene stranke oziroma četudi bi sodišče prve stopnje „počakalo“ na odločitev sodišča v gospodarskih zadevah opr. št. V Pg 374/2008 ali VII Pg 4339/2009, ni bilo mogoče odpraviti. Na podlagi navedenega se odločitev sodišča prve stopnje, ki je v predmetni pravdi odločilo ne da bi opravilo narok za glavno obravnavo, izkaže za pravilno.

O očitani zmotni uporabi materialnega prava Tožeča stranka sodišču prve stopnje nadalje očita, da ji je s tem, ko je ugotovilo pomanjkanje pravnega interesa, onemogočilo kakršnokoli uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 42. členu ZFPPIPP. Tožeča stranka mora za vložitev odškodninske tožbe vedeti, kdo izmed članov poslovodstva tožene stranke je tista pravilno in zakonito imenovana oseba, ki bi lahko bila odgovorna za škodo upnikov, ker v stečaju nad toženo stranko niso dosegli popolnega poplačila. Navaja še, da brez pravnomočne odločitve v tej zadevi ne more vedeti, proti komu naj vloži odškodninsko tožbo.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka tožbo na izpodbojnost skupščinskih sklepov tožene stranke z dne 28. 02. 2008 vložila že 28. 03. 2008, to je več kot leto dni pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (pravnomočni sklep opr. št. St 437/2009 z dne 05. 11. 2009). Za odškodninsko odgovornost poslovodstva v razmerju do upnikov, ki jo sicer zasleduje tožeča stranka, mora biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) izpolnjena dodatna, posebna predpostavka, in sicer mora biti nad družbo začet stečajni postopek (prvi odstavek 42. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče sodi, da ima tožeča stranka možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na to, da so bili izpodbijani skupščinski sklepi sprejeti dne 28. 02. 2008, to pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi ničnost skupščinskih sklepov možno presojati v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepov od vpisa le-teh v sodni register še ni potekel. Res pa je, da bo tožeča stranka, kot to v pritožbi ugotavlja tudi sama, prekludirana glede uveljavljanja izpodbojnosti teh sklepov (prva alineja 1. odstavka 396. člen ZGD-1).

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe iz pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Iz zgoraj navedenih razlogov pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Ker postopek niti izpodbijani sklep nista obremenjena z zatrjevanimi kršitvami, kakor tudi ne s kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ob upoštevanju določila drugega odstavka 350. člena, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 3. točki izreka potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.