- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 49/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:I.R.49.2009 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je mož sodnice civilnega oddelka pritožbenega sodišča, ki naj bi odločalo v postopku, tožeča stranka v tej pravdi, je bilo treba zaradi ohranitve videza nepristranskosti sojenja določiti za odločanje v postopku na drugi stopnji drugo višje sodišče.
Izrek
Za odločanje v postopku na drugi stopnji se določi Višje sodišče v A.
Obrazložitev
1. V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v B. P 232/2004 zaradi motenja posesti sta pravdni stranki vložili več pritožb. Za odločanje o teh pritožbah je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v B. 2. Višje sodišče v B. je predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V tej pravdni zadevi namreč nastopa kot tožnik mož sodnice civilnega oddelka Višjega sodišča v B. Odločanje Višjega sodišča v B. bi zaradi tega lahko pri strankah in v javnosti povzročilo dvom o nepristranskosti tega sodišča pri odločanju o tej zadevi.
3. Predlog je utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so zato podani drugi tehtni razlogi.
5. Po oceni Vrhovnega sodišča je Višje sodišče v B. v svojem predlogu navedlo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v postopku na drugi stopnji. Okoliščina, da je v tej pravdi stranka mož sodnice civilnega oddelka višjega sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, bi res lahko vzbudila dvom v nepristranskost tega sodišča. Ni namreč pomembno zgolj to, da je pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja nepristranskost dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, saj bi bila v nasprotnem primeru lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Da ne bi bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča je zato Vrhovno sodišče za odločanje v postopku na drugi stopnji v tej zadevi določilo Višje sodišče v A.