Jedro

Sklepno torej pritožbene navedbe zagovornikov A. A., da do sedaj izvedeni dokazi v predkazenskem postopku niso potrdili, da bi bil član dobro organizirane hudodelske združbe, da ni bil organizator prevozov in da droge ni hranil z namenom nadaljnje prodaje, kot tudi navedbe zagovornika B.B., da zoper obdolženca ni nobenih dokazov, da je ne morejo obroditi sadov. Podajanje lastne dokazne ocene posameznih dokazov presega obseg preizkusa izpodbijanega sklepa glede izkazanosti utemeljenega suma in bo predmet odločanja v nadaljnjem postopku in o dokazanosti teh dejanj na ravni gotovosti, v kolikor bo do tega prišlo.

Pritožbeno sodišče pa ne pritrjuje razlogom, da je pri obdolžencu A.A. še vedno podan priporni razlog begosumnosti. Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo pobegnil. Obramba se pri tem povsem upravičeno sklicuje na listine, ki so že v spisu (l. št. 1140-1141), iz katerih izhaja, da mu je bila v postopku prenehanja državljanstva BIH zasežena potna listina z veljavnostjo do 7.9.2025, vendar se je obdolženi odpovedal bosanskemu državljanstvu. Obdolženec je slovenski državljan, ki je slovensko državljanstvo pridobil dne 20. 6. 2017, živi v Sloveniji, tukaj ima premoženje, partnerko in mladoletnega otroka (s katerim po navedbah tožilstva sicer ne živi). Okoliščine, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa in naj bi dodatno utemeljevale begosumnost (da naj bi imel znance v BIH, da je med drugim komuniciral z bosanskim državljanom P.P., da naj bi imel tudi druge stike v BiH glede na vsebino očitkov, da naj bi usmerjal Č. Č. pri prevozu droge v BIH), pa po oceni pritožbenega sodišča niso tako odločilne, da bi bilo na podlagi le-teh mogoče zaključiti, da je pri obdolžencu podan tudi priporni razlog begosumnosti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi zagovornikov obdolženega v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep glede obdolženega A. A. spremenilo tako, da se pripor podaljša le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

Sodišče prve stopnje se je do zagovorničinih navedb o zdravstvenem stanju sina pravilno opredelilo na str. 43 in poudarilo, da je imel obdolženec mladoletnega otroka ves čas izvrševanja očitanih dejanj, vendar ga navedeno ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja očitanih dejanj, izkazanih na ravni utemeljenega suma.

Izrek

I.Pritožbi zagovornikov obdolženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijani sklep glede tega obdolženca spremeni tako, da se pripor podaljša le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

II.V preostalem se pritožba zagovornikov A. A. ter v celoti pritožba zagovornika B. B. zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obdolženemu a iz pripornih razlogov begosumnosti in in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšalo pripor za 2 meseca, to je do vključno dne 15. 7. 2025 do 12.50 ure. Obdolženemu B. B. pa je iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podaljšalo pripor za 2 meseca, to je do vključno dne 15. 7. 2025 do 13.04 ure.

2.Zoper sklep so se pravočasno pritožili:

-zagovorniki obdolženega A. A., iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi oz. podredno, nadomesti s hišnim priporom;

-zagovornik obdolženega B. B., iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3.Pritožba zagovornikov A. A. je delno utemeljena, pritožba zagovornika obdolženca B.B. pa ni utemeljena.

UTEMELJEN SUM

4.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da utemeljen sum izhaja iz do sedaj zbranih dokazov v predkazenskem postopku. V obširni obrazložitvi sklepa (na str. 3-41 ) je zelo podrobno povzelo in analiziralo vsebino dokaznega gradiva, iz katerega izhaja obstoj tega dokaznega standarda. V izogib ponavljanju vseh dokazov, se pritožbeno sodišče v tem delu sklicuje na izpodbijani sklep. V predmetni zadevi je bil izdan sklep o uvedbi preiskave, ki še ni pravnomočen, od odreditve pripora dalje pa ni prišlo do novih okoliščin, ki bi utemeljen sum omajale ali izpodbile. Zaključkom sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da sta oba obdolženca storila očitana dejanja, pritožbeno sodišče pritrjuje.

Kaznivo dejanje pod točko 1

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da navedena komunikacija, ki je bila zajeta iz aplikacije Sky ECC potrjuje obstoj utemeljenega suma, da naj bi obdolženec A. A. prodajal, ponujal naprodaj in zaradi prodaje kupoval kokain in konopljo. Pri tem iz komunikacije na stopnji utemeljenega suma izhaja, da je tako v Sloveniji kot v Srbiji od neznanih oseb kupoval kokain in ga mesečno prodajal odjemalcem, v očitanem obdobju najmanj 6,5 kg. Iz komunikacije je mogoče razbrati točno določene pogovore o prepovedani drogi.

6.Jedro pritožbenih navedb zagovornikov A. A. je, da slednjega sploh ni mogoče identificirati oziroma povezati s komunikacijo v aplikaciji SKY, katere ni nikoli uporabljal ter in da so vsi pridobljeni dokazi nezakoniti. Ni namreč razvidno, na podlagi česa je imel Europol podlago za posredovanje podatkov s platforme Sky ECC, katero naj bi uporabljal A. A.. Pri tem nedvomno izhaja, da je bil zajem podatkov Sky ECC množičen in neselektiven zaseg kriptirane komunikacije, pridobljen za potrebe morebitnih kazenskim postopkov, brez ozira na pravico do zasebnosti. Če bi bili organi pregona tako zelo prepričani, da je obdolženi A. A. že v letu 2020 in letu 2021 izvajal kazniva dejanja povezana z drogami in resnično obstajal utemeljen sum, bi vsekakor takrat pričeli s prikriti preiskovalnimi ukrepi, ne pa šele v letu 2023 in letu 2024.

7.Glede pridobitve podatkov v aplikaciji SKY pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Europol v zvezi z A. A. dne 2.12.2022 slovenskim varnostnim organom posredoval obvestilo SIENA ..., ki se je navezovalo na povezave s komunikacijami preko platforme SKY ECC, katero je uporabljal osumljeni A. A.. Europol je namreč v okviru operativnega dela pridobil zanesljive podatke v zvezi z organiziranim kriminalom, ki se je nanašal na člane kriminalnih združb iz območja Slovenije. V zvezi s SKY podatki je bil izdan in s strani Specializiranega državnega tožilstva R Slovenije potrjen evropski preiskovalni nalog (EPN) in tako pridobljeni zavarovani SKY podatki iz izvorne države Francije, kjer se nahajajo serverji s SKY podatki. Posredovanje podatkov je odobrilo Prizivno sodišče v Parizu z aktom št. 1892 z dne 6. 3. 2023, nato pa so bili podatki preko Eurojust-a posredovani na SDT ter nato na PU ... oziroma SKP ORP PU ... Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, so bili podatki SKY ECC, glede na navedbe ODT, pridobljeni na podlagi predhodnih sodnih odredb francoskih sodišč, ki so bile izdane za konkretna kazniva dejanja zoper določljive osebe. Na podlagi tega podatka pritožbeno sodišče v tej fazi postopka zaključuje, da ne gre za dokaze, ki bi bili nezakoniti na prvi pogled. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč preuranjen zaključek zagovornikov A. A., da je zgolj na "masovnem nadzoru" podatek, ki ga je slovenska policija pridobila za obtoženega, že na tej točki nezakonit. Pri tako sofisticiranemu organiziranemu kriminalu, ko se uporabljajo razne tehnične možnosti, da se kriminalna dejavnost ne razkrije, se je potrebno vprašati, kakšne vzvode ima država, da se zaščiti pred hudim kriminalom, še drugače ali je "masovni nadzor" res tako invaziven protiustaven ukrep v pravice obdolženega v tej kazenski zadevi. Tako se je potrebno vprašati, če se pritrdi stališču zagovornikov o kršitvi pravice do poštenega postopka (29. člen Ustave RS), kot tudi do kršitve pravice do komunikacijske in informacijske zasebnosti (35., 37., 38. člen Ustave RS), da se potem na ta način lahko zamegli pravica in dolžnost države in njenih državljanov, da bi se lahko sploh objektivno zoperstavila takšnemu hudemu kriminalu, kaznivim dejanjem povezanim z drogo, ki ogrožajo kazenskopravni objekt varovanja življenja, pa tudi zdravja ljudi.¹ Glede na vsa ta vprašanja, na tej točki nikakor ni mogoč zaključek, da so dokazi prima faicie nezakoniti. Bo pa moralo sodišče tekom postopka odgovoriti tudi na to vprašanje, če bo aktualno.

8.Pritožbeno sodišče ne pritrjuje navedbam zagovornice, da obdolženca A.A. ni mogoče identificirati oziroma povezati z komunikacijo v aplikaciji SKY. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje na str. 9-10 izpodbijanega sklepa, je namreč z vpogledom v komunikacijo nedvomno potrjena ravno njegova identiteta, saj je s komunikacijo sporočal, kje živi, svojo telefonsko številko, kakšna prevozna sredstva uporablja, fotografije bankovcev, vidne so njegove fotografije. Pritožbena teza, da se slika obdolženca ne nahaja v spisu, ni pravilna (slika je vidna na l. št. 95). Nadalje je obdolženec uporabnika s PIN ID: ... usmerjal, da naj parkira pred njegovim blokom, na naslovu ..., kjer mu bo vrgel ključ od stanovanja čez okno in mu pri tem slikal situacijo, kako s stanovanja vidi na parkirišče, kjer je ugotovljeno, da gre za stanovanje, ki z naslova ..., glede na parkirišče bloka. Z vpogledom v podatke GURS pa je bilo ugotovljeno, da je A. A. lastnik stanovanja na naslovu ... v celoti. Ob vsem navedenem, ko so vidne tudi slike obdolženca, kar je dodatno podkrepljeno še z jasno navedenim naslovom in telefonsko številko ter dejstvom, da je bil obdolženec uporabnik ravno vozil ..., kateri omenja v komunikaciji (l. št. 95 spisa), zagovornica ne prepriča s pritožbeno trditvijo, da je bilo na naslovu ... v relevantnem obdobju registriranih več gospodarskih družb ter da so tudi poslovno telefonsko številko uporabljale različne osebe in ne izključno A. A..

9.Četudi se obdolžencu očita, da naj bi od neznanih oseb kupoval drogo, da je neznanima uporabnikoma ponujal drogo in da je neznanim odjemalcem izročil 500 g kokaina, pa se pri kaznivem dejanju po prvem in tretjem odstavku 186. člena KZ-1 utemeljen sum nanaša na izvršitev celotnega kolektivnega kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, kar pomeni, da na posamezna ravnanja ni mogoče gledati samostojno oziroma posamezna ravnanja v primeru tega kaznivega dejanja izgubijo svojo samostojnost. Dokazni standard utemeljenega suma se tako ocenjuje na ravni celotnega kaznivega dejanja in ne za vsako posamezno izvršitveno ravnanje (na primer za vsako posamezno prodajo prepovedane droge). Dejstvo je, da šele celota vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin daje zaključeno sliko storitve enotnega oziroma kolektivnega kaznivega dejanja. Opis očitkov pa je v tej fazi v zadostni meri konkreten. Četudi se prodaja droge očita neznanim odjemalcem, je tako utemeljen sum za to očitano kaznivo dejanje v celot podan. Tega ne omaja dejstvo, da tožilstvo ni predložilo računov, ki naj bi jih izdal obdolženec, na kar opozori obramba. Ob tem, ko komunikacija vsebuje tudi fotografije droge in tehtnice, zbledijo pritožbena navajanja, da droga nikoli ni bila najdena oz. zasežena. Utemeljen sum za to kaznivo dejanje je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča podan.

Kaznivo dejanje pod točko 2

10.Zagovornica zanika obstoj utemeljenega suma za to očitano dejanje in problematizirala Č. Č. sklicevanje na vzdevek "C. C.", ki naj ne bi pripadal obdolžencu A. A., saj je to zelo pogost vzdevek. Po njenem mnenju iz ničesar ne izhaja, da je ravno A. A. naročil kakšen prevoz ali karkoli drugega v zvezi s prepovedanimi drogami Č. Č.. Zgolj njuna komunikacija ali uporaba izraza Wickr Me pa še ne pomeni kaznivega dejanja. Le izjava ene osebe ni dovolj za dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, ki bi opravičevali odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov, na podlagi 149a, 150. in 151. člena ZKP. Vsi nadaljnji dokazi so tako pridobljeni s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic. Tožilstvo v spis tudi ni predložilo sodbe bosanskega sodišča, s katero naj bi bil Č. Č. obsojen, vendar sodbo le opiše, torej iz ničesar ne izhaja, da je bil Č. Č. resnično obsojen za prevoz 2 kg kokaina.

11.Glede navedb o nezakonito pridobljenih dokazih pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Č. Č. v izjavi dne 15.3.2023 povedal, da je skrivno mesto v vozilu, t. i. "štek", uredil sam z namenom, da se zaradi finančnih težav (op. ker je redni uživalec kokaina) komurkoli ponudi, da zanj opravlja transport blaga do 2 kg, kolikor je omogočal volumen tega prostora. Po poizvedovanju naokoli se mu je javil znanec iz Slovenije, katerega pozna po vzdevku C. C.. C. C. (kar je tudi vzdevek obdolženega A. A.), mu je dal navodila, da si na svojem telefonu namesti aplikacijo wickrme. Tako je preko oseb oziroma uporabnikov te aplikacije dobil vsa navodila, da je lahko opravljal prevoze prepovedane droge kokain iz Slovenije v BIH. Glede na to, da je vzdevek obdolženca A. A. ravno C. C., prav tako pa je bilo med preiskavo ugotovljeno, da Č. Č. za komunikacijo uporablja aplikacijo Wickr Me, pritožbeno sodišče ne pritrjuje zagovornici, ki trdi, da to ne kaže na nobeno povezavo z obdolženim A. A. Iz UZ z dne 25.4.2023 (l. št. 108 v spisu) nadalje izhaja, da je Č. Č. od dne 1. 1. 2022 dalje pogosto prehajal državno mejo Republike Hrvaške, predvsem na območju v smeri Sarajeva, BIH ter v smeri Črne Gore, preko Neuma v BIH. Pri tem je uporabljal različna vozila, poleg njega pa so bili različni sopotniki. V enem od primerov je razvidno, da je v istem dnevu izstopil iz Hrvaške v Neum v BIH ter odšel nazaj v Hrvaško in vstopil v Črno Goro, se čez nekaj ur po isti relaciji vrnil v Hrvaško preko Neuma, ob tem pa zamenjal tri vozila. Eden je bil registriran v Sloveniji, drugi na Hrvaškem, tretji v BIH. V dveh teh primerih je imel sopotnika, in sicer državljana Slovenije v vozilu s slovensko registrsko številko, in državljana Hrvaške v vozilu z bosansko registrsko številko. Slednje kaže na dobro organizirano in ciljno prehajanje meja. Navedbe zagovornice, da ni bilo podanih utemeljenih razlogov za sum, ki bi upravičevali odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov, tako ne prepričajo, posledično pa tudi ne gre za dokaze, ki bi bili na prvi pogled nezakoniti.

12.Po presoji pritožbenega sodišča ni moč mimo dejstva, da iz analize telefonskega prometa izhaja, da je bil Č. Č. največkrat v stiku z največ tremi osebami, s katerimi je redno komuniciral, gostota komunikacij pa izstopa in je najbolj pogosta ravno z A. A. (v obdobju od 1. 1. 2023 do 14. 3. 2023 sta imela medsebojno 183 SMS sporočil in 236 telefonskih komunikacij), s katerim je bil vedno v kontaktu pred odhodom iz Slovenije in tudi ob prihodu. Vzorec nedvomno dokazuje, da sta A. A. in Č. Č. v stalnem stiku in sta bila na isti način tudi zadnji dan pred aretacijo Č. Č. v BIH. Poleg že omenjenega zapisnika o izjavi oz. zaslišanju Č.Č. pa iz UZ z dne 15.4.2025 ( str. 385 spisa) izhaja, da je Č. Č. povedal, da je C. C. ravno A. A.. Iz tega UZ izhaja tudi, da je Č. Č. prestal zaporno kazen v BIH, v času 10 mesecev (zaradi prevoza prepovedane droge iz Slovenije v Bosno). Z A. A. se sedaj že nekaj časa ni slišal, zanj pa je še povedal, da ima stanovanje v Ljubljani, Celju in vikend na Rogli. Upoštevaje vse navedeno po oceni pritožbenega sodišča povsem zadostuje za sklep, da je verjetnost, da je A. A. storil tudi kaznivo dejanje pod točko 2, nedvomno večja od verjetnosti, da ga ni. Pri tem se sodišče prve stopnje ni oprlo zgolj na izjavo ene osebe, kot to pravi zagovornica, temveč to potrjujejo tudi pridobljeni podatki o telefonskem prometu. Takšen zaključek je povsem pravilen in skladen tudi s prakso Ustavnega sodišča RS (U-I-18/93) in Vrhovnega sodišča RS (I Ips 238/2005), ki jo citira pritožnica. Ta izpostavi še, da tožilstvo v spis ni predložilo sodbe Bosanskega sodišča, s katero naj bi bil Č. Č. obsojen. Kot izhaja iz zgoraj navedenih listin, je Č. Č. sam povedal, da je v BIH prestal kazen, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije pa je je bilo dne 17. 3. 2023 s strani Veleposlaništva Slovenije v Sarajevu, obveščeno o odrejenem 30-dnevnem priporu Č. Č., prav tako pa je sodišče tudi zaprosilo za sodbo (v spis je zagovornica že vložila sodbo z dne 11.12.2023). V pritožbi podan očitek, da tožilstvo sodbe ni predložilo, tako ni tisti ključen, ki bi ovrgel obstoj utemeljenega suma, ali da bi lahko zaradi nepredložitve sodbe sklepali, da Č. Č. v BIH sploh ni bil obravnavan s strani organov pregona. Glede na vse navedeno so zaključki o obstoju utemeljenega suma tudi za to očitano kaznivo dejanje pravilni.

Kaznivo dejanje pod točko 3

13.Utemeljen sum za kaznivo dejanje, očitano pod točko 3 sklepa o uvedbi preiskave, izhaja iz ugotovitev tajnega opazovanja, prisluhov telefonom in ambientalnih prisluhov v obdolženčevem vozilu.

14.Zagovorniki A. A. v pritožbi navajajo, da gola telefonska komunikacija in sestajanje obdolženca z D. D. ter E. E. ne dokazuje storitve kaznivega dejanja. Policisti prodaje droge niso posneli ali fotografirali, niti niso videli in zasegli stvari, ki naj bi jo obdolženi prodal. Nikoli ni bila identificirana točna količina droge, kljub temu pa se obdolženemu očita, da naj bi vsakič D. D. prodal vsaj 0,20 g, kar je popolnoma neupravičeno, saj navedeno iz ničesar ne izhaja. Enako velja glede očitkov prodaje E. E. - telefonska komunikacija in sestajanje z njim ne izkazuje, da naj bi obdolženec storil kakšno kaznivo dejanje. Obramba še poudari, da so se omenjeni družili in skupaj konzumirali prepovedano drogo kokain, nikoli pa jim obdolženi droge ni prodal.

15.Zagovorniki pri tem minimalizirajo dejstvo, da sta bila v dveh primerih neposredno po očitani prodaji prepovedane droge, D. D. (dne 15.11.2024) in E. E. (dne 16.1.2025) ustavljena in kontrolirana s strani policistov po srečanju z A. A., pri čemer jima je bila obema zasežena prepovedana droga kokain.

15.Natančneje, D. D. so policisti ustavili po tem, ko sta se z A. A. dogovorila za srečanje pri Sparu v ..., kjer je D. D. odprl sovoznikova vrata A. A. vozila ter se nagnil v notranjost, nato sta se razšla. Samo cca pol ure po tem srečanju, ko je D. D. ustavila policija, je D. D. iz srednjega predala med voznikovim in sovoznikovim sedežem vozila vzel manjši predmet, tj. alu zavitek z belo grudasto snovjo in ga izročil kriminalistu, za katero je bilo ugotovljeno, da gre za 0,20 g kokaina. Dne 16.1.2025 pa je do A. A. na glavnem parkirišču trgovine Inpos pristopil takrat še neidentificiran E. E., kateremu je A. A. skozi odprto voznikovo okno izročil manjši PVC zvitek prozorno bele barve, ki ga je A. A. pospravil v levi zunanji žep oblečene jakne in po tem sta se razšla. Ko je bil A. A. po tem dogodku ustavljen s strani policije, je iz predala za očala, ki se nahaja na stropu vozila, vzel manjši predmet, in sicer prozorno bel PVC zvitek z belo prašnato snovjo in ga izročil kriminalistu, po analizi pa je bilo ugotovljeno, da je šlo za 0,48 g prepovedane droge kokain. Glede na to, da sta bila oba ustavljena po srečanju z A. A., oba pa sta posedovala drogo, zagovornica ne more uspeti z navedbo, da ni izkazan utemeljen sum, da jima je drogo prodal prav A. A.. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, pa je mogoče na stopnji utemeljenega suma sklepati, da do prodaje ni prišlo le v omenjenih dneh 15. 11. 2024 in 16. 1. 2025, ampak tudi v primerih preostalih 14 ravnanj (D. D.) oziroma 27 ravnanj (E. E.), oziroma še v dneh 28. 12. 2024, 29. 12. 2024 ter 30. 12. 2024. O tem je zaenkrat na stopnji utemeljenega suma mogoče sklepati na podlagi prestrežene komunikacije, v okviru katere je imel osumljenec z D. D. oziroma E. E. specifičen način komunikacije, z ustaljenim vzorcem delovanja, ki je vključeval tudi šifrirano komunikacijo. A. A. in D. D. sta za srečanja, za katera je podan utemeljen sum, da so bila namenjena nakupu oziroma prodaji neugotovljene količine prepovedane droge kokain, uporabljala pogovor o tem, da se dobita na kavi oziroma da se bosta sestala. A. A. v telefonskih pogovorih uporablja tudi vljudnostno gesto, da svoje sogovornike nagovori z njihovim imenom ali vzdevkom. Tako je D. D. nagovarjal po njegovem imenu "O F. F.” ali "o D. D.” in ga na ta način tudi identificiral, kar enako velja za E. E.. Nadalje na to, da je očitno šlo za ustaljen način komunikacije med A. A. in E. E., kaže prestrežen pogovor ob vozilu dne 28.2.2025, ko je A.A. vprašal E.E., če bo isto, nakar mu je E. E. odgovoril pritrdilno, pri čemer sta torej oba že točno vedela, kaj "isto" pomeni.

16.Tudi, če ni bila identificirana točna količina droge pri vseh očitanih prodajah ali da policisti niso posneli ali fotografirali predaje droge, je po oceni pritožbenega sodišča še vedno podan utemeljen sum, da je ravno obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Zagovorniki A. A. napačno navedejo, da se mu očita, da je vsakič D. D. prodal vsaj 0,2 g, temveč se mu očita, da je 14-krat neupravičeno prodal neugotovljeno količino prepovedane droge. Izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov je potrebno presojati v medsebojnem kontekstu, pri čemer iz prestreženih prisluhov izhaja, da je obdolženec komuniciral v šifrah, odjemalcema pa so policisti v dveh primerih zasegli prepovedano drogo. Kot že pojasnjeno zgoraj, se dokazni standard utemeljenega suma ocenjuje na ravni celotnega kaznivega dejanja in ne za vsako posamezno izvršitveno ravnanje (na primer za vsako posamezno prodajo prepovedane droge). Zagovornica tako s pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Glede na navedeno pa ni smiseln in tudi ni življenjsko-logičen zaključek, da je pri teh srečanjih šlo samo za skupno uživanje kokaina. Da te pritožbene trditve niso utemeljene podkrepi dejstvo, da iz izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa z dne 17.2.2025 izhaja, da sta se A. A. in E. E. srečala pred stanovanjskim blokom .... A. A. je izstopil iz svojega vozila, si čez glavo poveznil kapuco jakne in se rokoval z E. E.. A. A. je v levi roki držal večjo belo vrečo polno stvari, z desno roko pa je ob pozdravu E. E. izročil manjši predmet, ki ga je E. E. dal v desni žep oblečene jakne. Nadaljevala sta pogovor med obema voziloma na parkirišču in dovozni poti, pri čemer je E. E. iz desnega sprednjega žepa oblečenih hlač vzel predmet podoben bankovcu in ga izročil A. A., ki ga je dal v desni žep oblečene jakne. Ob 16.39 uri sta se razšla. Na podlagi opisanega je povsem pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je prišlo do prodaje neugotovljene količine prepovedane droge v zameno za denar, navedbe obrambe o tem, da so bila srečanja namenjena zgolj skupnem uživanju kokaina, pa se izkažejo kot neutemeljene.

Kaznivo dejanje pod točko 4

17.Jedro pritožbenih navedb zagovornikov A. A. je, da komunikacija med njim in B. B. ne izkazuje utemeljenega suma, kakor tudi ne dejstvo B. B. predhodne obsodbe v Nemčiji. Iz njune komunikacije izrecno izhaja, da je bil pogovor usmerjen v prevoz avtomobilov - pri tem je bil B. B. zaposlen oz. je bil tudi direktor družbe G. d.o.o., ki je lastnica več vozil. S tem odpade vsakršna trditev, da bi šlo za šifrirano komunikacijo glede droge. Dne 12.9.2024 in 7.10.2024 ni bila najdena nobena prepovedana substanca, v obdobju med 9.10.2024 in 11.10.2024 pa ni zabeležene komunikacije med obdolženim in H. H.. Na zaseženi drogi tudi ni bilo DNK sledi obdolženih. Sklep, ki temelji na tako šibkih in nekonkretiziranih podlagah, ni pravno vzdržen in pomeni kršitev pravice do poštenega postopka ter pravico do obrambe.

17.Jedro pritožbenih navedb zagovornika B. B. pa je, da za obe očitani dejanji ni predložen nikakršen indic ali dokaz, temveč gre zgolj za ugibanja in špekulacije in obramba niti ne ve, kako naj se brani; organi pregona za prevoz, opravljen dne 7.10.2024 in 12.9.2024 niso ponudili niti enega dejstva ali dokaza, ki bi izkazoval, da se je takrat opravil prevoz droge.

18.V nasprotju s trditvami obrambe pritožbeno sodišče ocenjuje, da iz izpodbijanega sklepa vendarle izhajajo dokazi, ki utemeljen sum zoper oba obdolženca utemeljujejo. Slednji izhaja iz izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, iz katerih je razvidno, da so štirje člani združbe medsebojno komunicirali, nadalje je iz izsledkov razvidno, da je A. A. za H. H. iskal primerno vozilo. Takoj za tem, ko je A. A. dobil voznika (H. H.), je o tem seznanil B. B. ter mu povedal, da "malega" ni potrebno seznanjati s podrobnostmi, da ne bi "cviknil". B. B. je dne 12. 9. 2024 poklical A. A. in povedal, da gre po njiju v Zagreb, saj sta imela let ob 18.50 uri. B. B. ga je še seznanil, da ga je "stari” takoj, ko so se spoznali, vprašal, če mu lahko "zrihta kaj popravke”, pri čemer je A. A. dodal svoj besedni termin za prepovedano drogo, in sicer "veselja”, nakar sta se nasmejala. B. B. mu je še povedal, da je "staremu”, torej I. I. rekel, da nima on tega, naj si kupijo Redbull. Nadalje je iz kombinacije izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov ter na podlagi zbranih obvestil od J. J. mogoče na stopnji utemeljenega suma zaključiti, da je H. H. pri predhodnem prevozu uporabljal vozilo Citroen ..., last družbe G. d.o.o., za katerega je bilo pri hišni preiskavi ugotovljeno, da je opremljen s prirejenim prostorom za prevoz prepovedane droge. Direktor družbe G. d.o.o. je bil v času od 22. 10. 2021 do 10. 3. 2022 B. B.. Prav tako je bilo pri hišni preiskavi v tem vozilu najdenih in zaseženih 9,7 kg prepovedane droge kokain. Utemeljen sum v obravnavani zadevi ni zgrajen le na okoliščinah, ki jih izpostavljajo zagovorniki (torej komunikacija A. A. in B. B.), ampak na kontinuirani medsebojni komunikaciji tako A. A. in B. B., kot tudi B. B. in I. I. ter A. A. in H. H., nadalje na zbranih obvestilih od J. J., prestreženem pogovoru oziroma sporočilih med A. A. in J. J. ter ugotovitvami hišne preiskave. Posledično zagovorniki niso omajali utemeljenega suma, tudi ne z navedbami, da na zaseženi drogi na Švedskem in v najetem vozilu ni bilo nikjer najdenih DNK sledi.

19.Navedbe J. J., da sta H. H. in I. I. pridržana na Švedskem, so policisti PP ... preverili preko Službe za mednarodno policijsko sodelovanje in dobili odgovore z dne 18. 10. 2024 in 24. 10. 2024, s čimer so Švedski varnostni organi potrdili, da sta bila H. H. I. I. zalotena pri transportu 3.6 kg prepovedane droge kokaina. Tako je bilo posledično s strani Švedskih varnostnih organov zaseženo tudi vozilo VW ..., reg. št. .... V zvezi z aretacijo H. H. in I. I. je bilo ugotovljeno še, da je dne 16. 10. 2024 na Policijsko postajo ... prišel K. K. in podal ustno kazensko ovadbo, da mu znanec H. H. ni vrnil sposojenega osebnega avtomobila, in sicer ravno VW ..., reg. št. .... Očitno jima je bilo zaseženo tudi vozilo VW ..., glede na to, da je bi K. K. podal prijavo zaradi tega vozila. H. H. in I. I. sta bila torej obravnavana pred tujimi organi pregona - bila sta torej ločeno obravnavana. Zagovornik B. B. to problematizira in poudari načelo ne bis in idem, ki pa v obravnavanem primeru (ko sta bila torej I. I. in H. H. obravnavana na Švedskem, ne pa v tem postopku), nikakor ni kršeno.

20.Zagovornik B. B. pa v tej fazi neutemeljeno pogreša še natančnejši opis dejanja, upoštevaje, da preiskava še ni bila opravljena. Ob vsem navedenem pritožbeno sodišče ne more pritrditi zagovorniku, da gre zgolj za ugibanja in špekulacije in da ni predložen sleheren indic ali dokaz. Ker torej pritožbeno sodišče v okviru odločanja o obstoju razlogov za pripor zgolj ocenjuje, ali je na podlagi zbranega procesnega gradiva verjetnost, da so obdolženci storili očitana jim kazniva dejanja, večja od verjetnosti, da jih niso storili, in se pri tem ne more in ne sme spuščati v presojo verodostojnosti dokazov, so v okviru odločanja o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih zagovornik B. B. in zagovorniki A. A. podajajo lastno dokazno oceno oz. mnenje o pravilnem tolmačenju dokazne vrednosti posameznih dokazov, na katere sodišče prve stopnje opira svoje zaključke o izkazanosti utemeljenega suma. Navedbe, da se B. B. sploh ni zavedal, da sta H. H. in I. I. na poti, so neutemeljene, glede na to, da je bil B. B. tisti, ki je v preteklosti že pobral H. H. na letališču, prav tako pa iz pritožbeno citirane str. 37 sklepa izhaja, da je A. A. po tem, ko ga je kontaktirala J. J., o vsebini pogovora seznanil B. B., nato pa sta se pogovarjala, da so verjetno sedaj "obtičali z nekimi prostitutkami, ženska pa zdaj nori". Tako je A. A. predstavil B. B. svojo prilagojeno verzijo, ta pa se je razjezil, da bi se morala vsaj ženi javiti "pičku maternu". Glede na navedeno je povsem utemeljeno sklepati, da sta bila oba obdolženca seznanjena z potjo H. H. in I. I. na Švedsko in pravim namenom poti, iz pogovora pa niti ne izhaja, da je A. A. B. B. karkoli razlagal ali ga poučil o tem, glede česa ali koga ga je kontaktirala J. J.. Zagovorniki A. A. izpostavijo, da v obdobju med 9.102024 in 11.10.2024 ni bilo komunikacije med A. A. in I. I. H. H., vendar je dne 10. 10.2024 je A. A. svojo nekdanjo partnerko L. L. seznanil, da so "oni” šli sinoči "sa srečom” oz. naj jim bo srečno. L. L. tega ni vedela, kar dodatno podkrepi zaključek, da je vedel za pot.

Prav tako pa pritožbenega sodišča ne prepričajo pritožbene navedbe zagovornikov A. A., da utemeljen sum ni podan, ker sta se obdolženca med seboj pogovarjala sproščeno in nič nervozno, kakor bi se, če bi res šlo za prevoz droge. Gre zgolj za predvidevanja in oceno zagovornikov, kako naj bi se obdolženca obnašala, subjektivne ocene in predvidevanja situacij pa utemeljenega suma ne morejo omajati.

21.A. A. in B. B. sta, tudi po presoji pritožbenega sodišča, na stopnji utemeljenega suma prikrivala izvajanje nezakonitih poslov, saj sta spreminjala zgodbe glede prevoza v Nemčijo. Glede na dejstvo, da je iz uradnih evidenc razvidno, da ima družba G.d.o.o. v lasti "zgolj" eno vozilo Citroen ... in sicer Citroen ... reg. št. ..., za katerega je bilo pri preiskavi vozila ugotovljeno, da je opremljeno s prirejenim prostorom za prevoz prepovedane droge in upoštevaje izjavo J. J., da je H. H. vsaj en prevoz v Nemčijo opravil z vozilom Citroen ..., je tako podan utemeljen sum, da je bila prepovedana droga kokain najmanj enkrat v Nemčijo pripeljana prav z vozilom Citroen ... reg. št. ... s prirejenim prostorom za prevoz prepovedane droge in v katerem so kriminalisti dne 15. 4. 2025 tudi zasegli 9,7 kg prepovedane droge kokain. V tem postopku pa tudi nepodprte navedbe o psihični nestabilnosti J.J. ne morejo pripeljati do zaključka, da utemeljen sum ni podan.

22.Zagovorniki A. A. na večih mestih v pritožbi izpostavljajo, da vpletene osebe niso izrecno omenjale prepovedane substance ali ravno osumljenega A. A. in da (med drugim) zato ni podanega utemeljenega suma, kar so neutemeljene navedbe, saj v ničemer ni neobičajno, da odjemalci in prodajalci prepovedane droge med seboj komunicirajo v šifrah in se izogibajo poimenskega imenovanja vpletenih oseb ter prepovedanih substanc.

Kaznivo dejanje pod točko 5

23.Zagovorniki A. A. so v pritožbi navedli, da je bilo tekom hišne preiskave najdenih 15,90 g kokaina od obdolženca, saj ga je imel za lastno uporabo. Je namreč redni uživalec kokaina in ga konzumira vsak dan. Glede najdenega zavitka 0,28 g kokaina, ki je bil najden v cigaretni škatlici, pa pojasnjuje, da ta zavitek ni bil obdolženčev, saj cigaret ne kadi, ampak ga je verjetno v stanovanju pozabil njegov prijatelj ali delavec, saj se je v tem stanovanju zadrževalo veliko ljudi. Če bi obdolženec A. A. res preprodajal prepovedano drogo, pa bi verjetno poleg tega v stanovanju našli tudi tehtnico za odmerjanje droge, PVC rokavice in druge pripomočke, ki pa niso bili najdeni.

24.Pritožbeno sodišče k zaključkom, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo prvostopenjsko sodišče na str. 40-41, v katerem pojasnjuje, da sam način pakiranja in količina zasežene droge, kot tudi predhodne ugotovitve kriminalistov glede prodajanja kokaina D. D. in E. E., utemeljujejo sum, da je bila zasežena droga namenjena nadaljnji prodaji uživalcem te prepovedane droge, pravzaprav nima kaj dodati. Tako ob upoštevanju vsega navedenega drugačen zaključek, kot ta, da je obdolženec 16,18 g kokaina, pakiranega v 9 zavitkov, hranil z namenom prodaje, ni logičen, vsa drugačna pritožbena izvajanja pa so neutemeljena in neprepričljiva. V tej fazi pa v ničemer ne prepriča tudi pavšalna pritožbena navedba, da je drogo, najdeno v cigaretni škatlici, nekdo pozabil v stanovanju, pri čemer obramba niti ne pove, kdo naj bi to bil. Pritožbeno sodišče zaključkom o obstoju utemeljenega suma za to očitano dejanje pritrjuje.

Kaznivo dejanje pod točko 6

25.Glede očitanega dejanja pod točko 6 so zagovorniki A. A. navedli, da iz nobenega dokaza ne izhaja, da bi bilo omenjeno strelno orožje v lasti obdolženca. Po ugotovitvah obrambe gre namreč za pištolo Zastava M57, ki je last M. M., ki je stric N. N., slednji pa je bil v letu 2023 zaposlen kot voznik pri podjetju O d.o.o., s sedežem na ... . Obstaja torej utemeljen zaključek, da je orožje, ki ga je stric M. M. zakonito posedoval in registriral v Bosni, na naslovu ..., pustil njegov nečak oz. ga je tam začasno hranil. Ni pa podlage za zaključek, da je bilo orožje kdajkoli v posesti obdolženca, še manj, da bi vedel za prisotnost orožja v prostorih, lastnik orožja pa poseduje veljaven orožni list. Govoriti bi bilo možno kvečjemu o prekršku po 62. členu ZP-1. V vsakem primeru ni dokazov, da bi orožje posedoval ali hranil obdolženi A. A..

26.Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se obdolžencu pod to točko očita, da je protipravno hranil strelno orožje in strelivo, katerega posest je posameznikom omejena, saj gre za orožje in strelivo, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje, katerega pa obdolženec ni imel. Za ta očitek pravzaprav niti ni relevantno, kdo je lastnik pištole, temveč je relevantno to, ali je imel obdolženec dovoljenje za hrambo. Najdena pištola je polavtomatsko kratkocevno strelno orožje, ki spada v kategorijo B5b po Zakonu o orožju (ZOro-1) - orožje katerega promet posameznikom je omejen, saj gre za orožje, za katero je potrebno predhodno dovoljenje, katerega pa obdolženec ni imel. Zagovornica pa spregleda tudi, da so obdolžencu ne očita samo hramba pištole, temveč tudi skupno 201 nabojev, od katerih jih 156 sodi v kategorijo B ZOro-1, katerih promet posameznikom je omejen, saj gre za strelivo, za katero je potrebno predhodno dovoljenje, katerega pa obdolženec ni imel. Pri zaseženih 45 malokalibrskih nabojih, kalibra .22 LR z napisom Super-X22, pa je bilo iz poročila o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 16. 4. 2025 ( l. št. 380 v spisu) ugotovljeno, da navedeni naboji sodijo v kategorijo A po ZOro-1 in gre za prepovedano orožje, saj gre za strelivo za kratkocevna orožja z ekspanzijsko kroglo, katerega promet posameznikom je prepovedan. Tako je podan utemeljen sum tudi za to očitano kaznivo dejanje, tudi pritožbi priloženo potrdilo za voznike za N.N. ter njegovo vozniško dovoljenje in izpisek iz Ajpesa pa, ob vsem navedenem, utemeljenega suma ne omajejo oz. ne ovržejo.

27.Sklepno torej pritožbene navedbe zagovornikov A. A., da do sedaj izvedeni dokazi v predkazenskem postopku niso potrdili, da bi bil član dobro organizirane hudodelske združbe, da ni bil organizator prevozov in da droge ni hranil z namenom nadaljnje prodaje, kot tudi navedbe zagovornika B.B., da zoper obdolženca ni nobenih dokazov, da je ne morejo obroditi sadov. Podajanje lastne dokazne ocene posameznih dokazov presega obseg preizkusa izpodbijanega sklepa glede izkazanosti utemeljenega suma in bo predmet odločanja v nadaljnjem postopku in o dokazanosti teh dejanj na ravni gotovosti, v kolikor bo do tega prišlo.

PRIPORNI RAZLOGI

Obdolženi A. A.

28.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svoj zaključek, da je pri obdolžencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženi z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj v primeru izpustitve na prostost nadaljeval. Pritožbeno sodišče z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj okoliščin ponovitvene nevarnosti, v celoti soglaša.

29.Sodišče je utemeljeno sklepalo, da si je obdolženec, ki uradno prejema zelo nizke prihodke, dodatna sredstva za življenje pridobiva s kriminalno dejavnostjo. Ugotovljene objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja, izkazujejo, da gre za najtežje kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje, očita pa se mu veliko število ravnanj skozi dolgo časovno obdobje. Obdolženi naj bi očitano kaznivo dejanje izvršil načrtovano ter premišljeno. Kot subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obdolženčeve (negativne) osebne lastnosti, ki naj bi jih izkazal ob izvrševanju obravnavanih kaznivih dejanj (vztrajnost, brezbrižnost, in trdna odločenost pri izvršitvi kaznivega dejanja) ter dejstvo, da je obdolženi prejemnik minimalnih dohodkov, po prepričanju pritožbenega sodišča, v medsebojni zvezi razumno utemeljujejo sklep, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost utemeljena. Upoštevajoč namreč okoliščine ter razmere v katerih obdolženi živi ter dejstvo, da je obdolženi tudi odvisnik od prepovedanih drog, kar izhaja tudi iz pritožbe, je očitno, da si sredstva za preživljanje pridobiva z vztrajnim izvrševanjem premoženjskih kaznivih dejanj. Kontinuiteta obdolženčeve kriminalne dejavnosti, zasledovanje koristoljubnosti, izkazana velika mera vztrajnosti in trdne odločenosti vztrajanja v kriminalni udeležbi (kar potrjujejo tudi udeležbe pri prevozih droge v BIH in na Švedsko), katere je utemeljeno osumljen, so tiste osebne lastnosti, ki ob upoštevanju očitane kriminalne količine argumentirano utemeljujejo obstoj njegove ponovitvene nevarnosti. Sodišče prve stopnje ob tem ni spregledalo pritožbeno izpostavljenega dejstva, da obdolženec še ni bil predhodno obsojen, ampak zgolj to dejstvo, ob vsem navedenim, ne vpliva na obstoj izkazane ponovitvene nevarnosti.

30.Pritožbeno sodišče pa ne pritrjuje razlogom, da je pri obdolžencu še vedno podan priporni razlog begosumnosti. Ni mogoče trditi, da pri obtožencu obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo pobegnil. Obramba se pri tem povsem upravičeno sklicuje na listine, ki so že v spisu (l. št. 1140-1141), iz katerih izhaja, da mu je bila v postopku prenehanja državljanstva BIH zasežena potna listina z veljavnostjo do 7.9.2025, vendar se je obdolženi odpovedal bosanskemu državljanstvu. Obdolženec je slovenski državljan, ki je slovensko državljanstvo pridobil dne 20. 6. 2017, živi v Sloveniji, tukaj ima premoženje, partnerko in mladoletnega otroka (s katerim po navedbah tožilstva sicer ne živi). Okoliščine, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa in naj bi dodatno utemeljevale begosumnost (da naj bi imel znance v BIH, da je med drugim komuniciral z bosanskim državljanom P.P., da naj bi imel tudi druge stike v BiH glede na vsebino očitkov, da naj bi usmerjal Č. Č. pri prevozu droge v BIH), pa po oceni pritožbenega sodišča niso tako odločilne, da bi bilo na podlagi le-teh mogoče zaključiti, da je pri obdolžencu podan tudi priporni razlog begosumnosti.

31.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi zagovornikov obdolženega v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep glede obdolženega A. A. spremenilo tako, da se pripor podaljša le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

Obdolženi B. B.

32.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom o obstoju ponovitvene nevarnosti pri obdolženem B. B., ki jih je sodišče prve stopnje nanizalo v točki 15 izpodbijanega sklepa. Tudi njemu se namreč očita hudo kaznivo dejanje po prvem in tretjem odstavku 186. člena KZ-1, za katerega je zagrožena kazen od treh do petnajstih let zapora, dejanje naj bi storil v okviru hudodelske združbe, pri čemer je eden izmed članov združbe še vedno na prostosti, dejanje pa naj bi izvrševal skozi daljše časovno obdobje, pri čemer mu je bilo tekom hišne preiskave zaseženih kar 9,7 kg kokaina. Sodišče prve stopnje je tudi povsem ustrezno izpostavilo obdolženčevo predkaznovanost in to zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, niti dolgoletna zaporna kazen (8 let in 6 mesecev, ki jo je prestal v Nemčiji), pa ga ni odvrnila od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Glede na to, da prejema minimalno plačo in ob tem, ko je splošno znano, da je neupravičen promet s prepovedano drogo povezan z visokimi zaslužki, je, kljub nasprotovanju zagovornika, pravilen sklep prvostopenjskega sodišča, da se s kriminalno dejavnostjo ukvarja zaradi zaslužka, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bila med hišno preiskavo najdenih 10.740,00 EUR in 150 CHF gotovine. Četudi se v tem postopku obdolžencu očita kaznivo dejanje le za eno kaznivo dejanje, kar izpostavi zagovornik, ki meni, da je tudi količina droge zelo majhna, pa je kljub temu tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem razumen zaključek, da bo v primeru izpustitve na prostost z izvrševanjem kaznivih dejanj še naprej nadaljeval, upoštevaje njegovo poznavanje dobaviteljev večjih količin prepovedane droge. Ob tem, ko se obdolžencu (med drugim) očita hramba prepovedane droge kokain, ki naj bi bila skrita škatli za orodje, v večjem številu paketkov in ko glede na predpisano kazen že po presoji zakonodajalca očitano dejanje predstavlja težje, družbi nevarno dejanje, pritožba ne more uspeti z relativiziranjem količine zasežene droge, pri čemer 9.726 g kokaina ni majhna količina, kot to poskuša prikazati zagovornik.

NEOGIBNA POTREBNOST IN SORAZMERNOST

33.Pritožbeno sodišče glede na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, potrjuje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pripor zoper oba obdolžena neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep ter v zvezi s tem izpostavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo težo ter način izvršitve očitanih kaznivih dejanj in stopnjo ogrožanja pravno zavarovanih dobrin ter glede navedenega utemeljeno zaključilo, da navedeno nedvomno pretehta nad njuno pravico do njegove osebne svobode.

34.Zagovorniki A. A. menijo, da bi bilo z milejšimi ukrepi doseči enak rezultat kar se tiče preprečevanja ponovitvene nevarnosti in se zavzema za odreditev hišnega pripora. Vendar so zaključki sodišča prve stopnje, da sta obdolženca pri izvrševanju kaznivih dejanje uporabljala tudi mobilne naprave in spletne aplikacije, po oceni pritožbenega sodišča pravilni, navedba zagovornica A.A, da slednji ni nikoli uporabljal Sky ECC, pa kot že pojasnjeno zgoraj (pri presoji utemeljenega suma), niso utemeljene. Preprečitev tovrstne komunikacije pa hišni pripor ne onemogoča. V luči navedenega je povsem utemeljeno sklepati, da je obdolženima mogoče preprečiti uporabo tovrstnih naprav in s tem tudi njuno ponovitveno nevarnost le z odreditvijo pripora, pritožbeno predlagan hišni pripor pa ni ustrezen in sorazmeren ukrep.

35.Zagovorniki nadalje v pritožbi poudarjajo, da ima obdolženi sina s posebnimi potrebami, ki je gibalno oviran, le obdolženec pa je prejel navodila, kako z njim pravilno izvajati vaje. Sin je star že 9,5 let, samo obdolženec pa je dovolj močan, da ga lahko dvigne. Prvostopenjskemu sodišču očitajo, da se ni opredelilo do zdravniškega mnenja s strani specialistke pediatrinje z dne 25.4.2025, ki se nahaja v spisu in iz katerega izhaja, da je obdolženec tisti, ki doma s sinom izvaja vaje in je on tudi prejel navodila za izvajanje vaj, katere so ključnega pomena. Poleg tega bo imel sin v kratkem operacijo noge na Dunaju in zelo potrebuje očeta. Pritožbeno sodišče sprva pojasnjuje, da je ločenost od svoje družine logična negativna posledica izvrševanja kaznivih dejanj in bivanja v priporu. Sodišče prve stopnje se je do zagovorničinih navedb o zdravstvenem stanju sina pravilno opredelilo na str. 43 in poudarilo, da je imel obdolženec mladoletnega otroka ves čas izvrševanja očitanih dejanj, vendar ga navedeno ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja očitanih dejanj, izkazanih na ravni utemeljenega suma. Iz predloga ODT za podaljšanje pripora tudi izhaja, da obdolženec ne živi skupaj s sinom. Pritožbeno sodišče pa ne deli mnenja zagovornikov, da iz omenjenega zdravniškega mnenja izhajajo tako odločilna dejstva, do katerih bi se bilo dolžno prvostopenjsko sodišče opredeljevati, pri čemer navedbe o zdravstvenem stanju sina niso ostale spregledane. Gre torej za okoliščine, ki ne morejo omajati niti ugotovitve o obstoju ponovitvene nevarnosti niti neogibnosti podaljšanja pripora za zagotovitev zdravja ljudi. Presoja sorazmernosti se namreč nanaša na poseg v pravico do osebne svobode posameznika (obdolženca) v primerjavi z zasledovanim ciljem, to je varnostjo ljudi. Presoja se poseg v obdolženčevo pravico, ne pa v pravico obdolženčevega otroka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje opravilo ustrezno presojo in utemeljeno zaključilo, da je podana sorazmernost med posegom v osebno svobodo obdolženca in varnostjo oz. zdravjem ljudi.

Nikakor pa do drugačnega zaključka ne pripeljejo navedbe zagovornikov, da bi se s hišnim priporom zmanjšalo nepotrebna prenatrpanost zavodov. Ob izkazani obdolženčevi ponovitveni nevarnosti, ko je torej nujno, da se obdolžencu prepreči nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj, posebne teže v tem pritožbenem postopku ne more imeti pritožbena razprava o prezasedenosti ali o slabih razmerah v priporu, ko pritožba tudi sicer v tem pogledu ostaja na povsem načelni ravni.

36.Prav tako s pavšalno navedbo, da pripor ni sorazmeren in da bi se cilj lahko dosegel z milejšim ukrepom ne more uspeti zagovornik B. B., ki niti ne konkretizira, kateri od milejših ukrepov naj bi prišel v poštev. Neutemeljene so njegove navedbe, da ni izkazana nevarnosti za javnost, saj v spisu ni niti enega podatka, da bi obdolženec prepovedane substance dajal v promet, na kar je prav tako že bilo odgovorjeno v okviru presoje obstoja utemeljenega suma.

37.Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov obdolženega A. A. delno ugodilo in izpodbijani sklep glede tega obdolženca spremenilo tako, da se pripor podaljša le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. V preostalem pa pritožbeni očitki zagovornikov obeh obdolžencev niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbi (v preostalem delu) kot neutemeljeni zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

38.Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev teh pritožb odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1Glej tudi VSL Sklep V Kp 24497/2021 z dne 27.02.2023

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.