Jedro

Tožba je zaradi nepostavljenega tožbenega zahtevka ter nepravilno navedenega izpodbijanega akta, pravilen akt pa tožbi niti ni bil priložen, pa tudi upoštevaje tožbene navedbe in priložen drugostopenjski upravni akt, ostala do take mere nepopolna in nerazumljiva, da jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 treba zavreči.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 17. 8. 2019 na sodišče vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 42140-05192/2018 (08-222-03) z dne 26. 4. 2018. V tožbi pojasnjuje, da mu je bil odmerjen davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v višini 270,00 EUR. V časopisu je zasledil, da, v kolikor vsi mesečni dohodki znašajo manj kot 1.095,15 EUR, ni potrebno plačevati akontacije dohodnine. Ker njegovi mesečni dohodki ne dosegajo 1.000,00 EUR, sprašuje, ali mora plačati odmerjeni davek za prejete najemnine v višini 270,00 EUR.

2. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi izpodbijani akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

3. Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je ta bistveno pomanjkljiva. Tožnik v tožbi ni navedel tožene stranke, prav tako tožnik ni pravilno navedel izpodbijanega upravnega akta in slednjega tožbi ni priložil. Iz tožbe tudi ni razviden predlog tožnika, kako in v čem naj se izpodbijani upravni akt odpravi. Glede na navedeno je sodišče tožnika pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe in ga pri tem poučilo, kako naj tožbo dopolni oziroma popravi. Tožnik je bil tudi opozorjen na pravne posledice, če tožbe v postavljenem roku ne bo dopolnil oziroma popravil skladno z napotilom sodišča, in sicer zavrženje po drugem odstavku 31. člena ZUS-1. 4. Iz vročilnice je razvidno, da je bila osebna vročitev poziva tožniku opravljena dne 27. 8. 2019. Naslednjega dne, torej 28. 8. 2019, je začel teči 5-dnevni rok za dopolnitev tožbe v upravnem sporu. Tožnik je dne 3. 9. 2019 sodišču sicer poslal vlogo, vendar v njej navaja dejstva, ki so v bistvenem enaka navedbam iz prvotne tožbe, tožbe pa ni dopolnil skladno s pozivom sodišča. 5. Postopanje sodišča v zvezi z nepopolno in nejasno tožbo ureja 31. člen ZUS-1. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva predsednica oziroma predsednik senata od tožnika, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, ter ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen.

6. V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti, ostala tako bistveno pomanjkljiva, da je sodišče ne more obravnavati. Tožba je zaradi nepostavljenega tožbenega zahtevka ter nepravilno navedenega izpodbijanega akta, pravilen akt pa tožbi niti ni bil priložen, pa tudi upoštevaje tožbene navedbe in priložen drugostopenjski upravni akt, ostala do take mere nepopolna in nerazumljiva, da jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 treba zavreči. 7. V zadevi je odločila sodnica poročevalka kot predsednica senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1.