Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (pilot), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožnik upravičen do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS, ki se nanaša na vse pilote v enotah SV.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se odločba tožene stranke št. ... z dne 11. 3. 2011 v točki 2./, v delu, ki se nanaša na tožniku povečano osnovno plačo za dodatke za delovno dobo in za stalnost, spremeni tako, da se tožniku osnovna plača poveča še za dodatek 20% v skladu s sklepom Vlade RS št. ... z dne 17. 12. 2009 in ima tožnik pravico do takšne plače od vključno 1. 3. 2011 do 30. 2. 2012. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku obračunati dodatek 20% osnovne plače v skladu s sklepom Vlade RS št. ... z dne 17. 12. 2009 in tako spremenjeno odločbo št. ... z dne 11. 3. 2011, za mesec marec 2011 v znesku 606,70 EUR bruto in mu po obračunu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2011 dalje do plačila, za mesec april 2011 v znesku 606,70 EUR bruto in mu po obračunu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2011 dalje do plačila, za mesec maj 2011 v znesku 606,70 EUR bruto in mu po obračunu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2011 dalje do plačila, za mesec junij 2011 v znesku 606,70 EUR bruto in mu po obračunu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2011 dalje do plačila za mesec julij 2011 v znesku 606,70 EUR bruto in mu po obračunu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2011 dalje do plačila, za mesec avgust 2011 v znesku 606,70 EUR bruto in mu po obračunu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2011 dalje do plačila, za mesec september 2011 v znesku 606,70 EUR bruto in mu po obračunu izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2011 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 849,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila pod izvršbo (II. točka izreka).
Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je v tem sporu sporno vprašanje, ali je tožnik kot častnik, prvi pilot za varnost letenja, namestnik načelnika v A., pilot v enoti ali podenoti Slovenske vojske. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da je A. enota Slovenske vojske v smislu sklepa Vlade RS št. ... z dne 17. 12. 2009. Pri tem je zgolj citiralo določbo 31. člena Pravilnika o letenju vojaških zrakoplovov (Ur. l. RS, št. 82/2009) in svojega stališča ni argumentiralo. Izpovedba priče A.A. ni verodostojna, ker je navedeni zoper toženo stranko prav tako sprožil istovrstni spor. Sodišče prve stopnje se do navedb tožene stranke ni opredelilo, s čimer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi določbe Zakona o obrambi (ZObr, Uradni list RS, št. 82/1994 in nadalj.). Prvi člen tega zakona ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države. V 39. členu pa določa, da Slovensko vojsko sestavljajo B., kot organ v sestavi ministrstva ter njemu podrejena poveljstva, enote in zavodi. Iz navedenega izhaja, da je B. Slovenske vojske kot organ v sestavi Ministrstva za obrambo nadrejen poveljstvom, enotam in zavodom Slovenske vojske. A. kot organizacijska enota pri B. Slovenske vojske, torej kot del njegove strukture, zato ne more predstavljati enote Slovenske vojske podrejene B. Slovenske vojske (to je npr. brigada, bataljon, divizion, četa vod ipd.). Iz 31. člena navedenega pravilnika in iz SOP-a o organizaciji in delovanju B., št. ... z dne 21. 4. 2011 izhaja, da je A. kot organizacijska enota umeščen v B. Slovenske vojske, s čimer je urejen njegov položaj znotraj B. Slovenske vojske. Navedeni predpisi mu torej ne dajejo položaja enote Slovenske vojske v smislu 39. člena ZObr ter navedenega sklepa Vlade RS. Priglaša pritožbene stroške.
Tožnik je na pritožbo tožene stranke odgovoril. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se sklicuje tožena stranka, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.
Izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in je ustrezno obrazložena. Očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljen.
Tožnik v tožbi trdi, da je bil z ukazom, št. ... z dne 10. 2. 2011 (priloga A2 in B1) razporejen na formacijsko dolžnost „višji častnik prvi pilot za varnost letenja namestnik načelnika“, ki jo opravlja v organizacijski enoti pri B. Slovenske vojske – A.. Meni, da je v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 17. 12. 2009 (priloga A5) upravičen do 20% povečanja plače. Tožena stranka mu tega dodatka ne priznava, zato v tem individualnem delovnem sporu zahteva sodno varstvo.
Po vsebini se pritožbene navedbe tožene stranke nanašajo na pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da se sklep Vlade Republike Slovenije z dne 17. 12. 2009 (priloga A5) o tem, da se osnovna plača poviša za 20 % pripadnikom Slovenske vojske v enotah in podenotah na formacijskih dolžnostih zdravnikov, pilotov, letalskih inženirjev, letalskih tehnikov, tehnikov letalcev, kontrolorjev letenja, radaristov, bombnih tehnikov, potapljačev in pirotehnikov ter specialistov v enoti za specialno delovanje, nanaša tudi na tožnika. Med strankama je namreč sporno, ali je A. enota Slovenske vojske v smislu citiranega sklepa Vlade Republike Slovenije.
Tožena stranka navedenega dodatka tožniku ne priznava, ker meni, da A. ni enota Slovenske vojske v smislu citiranega sklepa Vlade RS. Pri tem se sklicuje na določbe 1. in 39. člena ZObr, 31. člen Pravilnika o letenju vojaških zrakoplovov in SOP o organizaciji in delovanju B. Slovenske vojske, št. ... z dne 21. 4. 2011 (priloga A14), iz katerih po njenem mnenju izhaja, da A. kot organizacijska enota pri B. Slovenske vojske, torej kot del njegove strukture, ne more predstavljati enote Slovenske vojske podrejene B. Slovenske vojske. Meni, da A. zato nima položaja enote Slovenske vojske v smislu 39. člena ZObr. Pritožbeno sodišče se s takšnim materialnopravnim stališčem tožene stranke ne strinja.
Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov v 31. členu ureja pristojnosti vojaških letalskih oblasti in med drugim določa, da se A. organizira kot samostojna in strokovno neodvisna vojaška organizacijska enota Slovenske vojske, podrejena neposredno načelniku B. Slovenske vojske. Navedeni pravilnik torej določa, da je A. enota Slovenske vojske in zato tudi po oceni pritožbenega sodišča tožnik izpolnjuje vse pogoje v smislu citiranega sklepa Vlade RS za priznanje 20 % povečanja plače, kot je to vse pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
Po oceni pritožbenega sodišča v predpisih in citiranem sklepu Vlade Republike Slovenije v zvezi z priznanjem 20 % povečanja plače torej ni najti utemeljenega razloga za drugačno obravnavanje pripadnikov Slovenske vojske, ki so razporejeni na formacijsko dolžnost pilota v A., v razmerju do pripadnikov Slovenske vojske, ki so razporejeni na formacijsko dolžnost pilota v kakšno drugo enoto Slovenske vojske. To gotovo tudi ni bil namen zakonodajalca, ki je z določbo drugega odstavka 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV, Ur. l. RS, 68/2007 in nadalj.), ki je pravna podlaga za citirani del sklepa Vlade RS, želel s povišanjem osnovne plače nagraditi in ustrezno ovrednotiti posebna znanja in sposobnosti, ki so potrebna za opravljanje določenih formacijskih dolžnosti.
Z ozirom na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik upravičen do dodatka iz citiranega Sklepa Vlade Republike Slovenije, zato je njegovemu tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo. Tudi sicer pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje ter pravnimi stališči iz izpodbijane sodbe.
Vprašanje, ali je A. enota Slovenske vojske v smislu citiranega sklepa Vlade Republike Slovenije, je pravno vprašanje, zato je brezpredmeten pritožbeni očitek tožene stranke, da je sodišče prve stopnje s tem v zvezi svojo odločitev oprlo na izpovedbo zaslišane priče (A.A.), ki je zainteresirana za izid tega postopka, ker ima tudi sama pred sodiščem sprožen istovrstni spor.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Svoje stroške pritožbenega postopka pa krije tudi tožnik, ker njegov odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k reševanju pritožbe (1. odstavek 155. člena ZPP).