Jedro

Predlagateljica v zvezi s šolskim uspehom ni uspela izpodbiti dokazne ocene mnenja CSD, ki jo je sodišče prve stopnje oprlo na primerjalno analizo poročila šole, iz katerega izhaja, da se A. A. končni šolski uspeh v primerjavi s prejšnjimi leti ni v ničemer bistveno spremenil, da oba starša sodelujeta s šolo in da pri A. A. pripravljenosti za pouk ni razlike glede na to, pri katerem od staršem je bil pred prihodom v šolo. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je mogoče slabe šolske ocene v januarju 2023 pripisati pritiskom, ki jim je bil A. A. izpostavljen ob predhodnem sodnem postopku, je glede na to, da je sodišče prve stopnje izjave otroka, podane pri CSD, ocenilo za pristne, povsem logična in prepričljiva. Predlagateljica ugotovitve glede šolskega uspeha, ki temelji na natančni in skrbni dokazni oceni vseh izvedenih dokazov, izpodbija zgolj s ponavljanjem svojih trditev in nestrinjanjem z ugotovljenimi dejstvi, s čimer pa ne more uspeti.

Sodišče prve stopnje je glede tega, ali morebitne spremenjene okoliščine in otrokova korist narekujejo spremembo trenutne odločbe o stikih (osmi odstavek 141. člena DZ), pridobilo mnenje CSD skladno z določbo prvega odstavka 98. člena ZNP-1. Ker ima CSD po sodni praksi ravno zaradi dolžnosti, da poda mnenje glede koristi otroka, status pomožnega preiskovalnega organa oziroma celo skrbnika javnega interesa pri varstvu korist otrok, se pomen mnenja CSD približuje izvedenskemu mnenju.

Sodišče prve stopnje je pri dokazni oceni namenilo veliko pozornosti vprašanju, ali je mnenje otroka (tako glede nadaljnjega izvajanja stikov kot tudi glede razlogov za začasno poslabšanje šolskega uspeha januarja 2023), ki ga je podal pri CSD, pristno ali ne (prim. drugi odstavek 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ocenilo je, da je mnenje CSD glede tega jasno, logično in popolno, saj je oprto na številne A. A. izjave, ki jih je podal tako strokovnim delavcem CSD in šole ter zagovornici pri Varuhu človekovih pravic, pri čemer se njegove želje in izjave tekom let niso spreminjale. Dokazna ocena, da je pri CSD izraženo otrokovo mnenje pristno in ni posledica manipulacije enega od staršev, je posledično življenjsko prepričljiva in jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Pritožba te dokazne ocene ni uspela izpodbiti. Prav tako ne drži, da sodišče ni obrazložilo (smiselno uveljavljanje kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), na čem temelji dokazna ocena, da je bilo (začasno) poslabšanje A. A. šolskega uspeha posledica takratnih sodnih postopkov, kar nanezadanje izhaja že iz gornjega povzetka razlogov sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi sicer začasno poslabšanje šolskega uspeha v začetku leta 2023 samo po sebi ne more predstavljati pravnorelevantne spremenjene okoliščine, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je A. A. končni šolski uspeh enak kot v letih pred tem, česar pritožba sploh ne izpodbija.

Izrek

Iz zgoraj povzete dokazne ocene pravnorelevantnih dejstev je evidentno, da ne drži pritožbenega navedba, da se sodišče ni opredelilo do predlagateljičinih navedb, da je A. A. v fazi iskanja svoje identite in da mu je zato treba prisluhniti, česar pri svojem očetu ni deležen (postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Do omenjenih trditev se je sodišče prve stopnje povsem ustrezno in natančno opredelilo v okviru dokazne ocene dejstev, ki so ga vodili do zaključka, oprtega zlasti na mnenje CSD, da varstvo A. A. koristi ne zahteva spremembe trenutno veljavnega režima stikov, in da je njegovo izraženo mnenje pristno. Sestavni del varstva njegovih koristi je namreč ravno spoštovanje otrokove osebnosti in identitete, upoštevajoč njegovo starost in zrelost. Prav tako ne drži, da se sodišče ni opredelilo do predlagateljičinih trditev o manipuliranju nasprotnega udeleženca z otrokom in njegovim odtujevanjem (postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Do teh trditev se je sodišče prve stopnje povsem zadostno opredelilo v okviru presoje, ali je A. A. izraženo mnenje glede nadaljnjega izvajanja stikov pristno in v njegovo korist. Zakaj pri tej presoji izvedensko mnenje B. B., na katerega se sklicuje predlagateljica, ni odločilno, je sodišče prve stopnje prav tako ustrezno in logično pojasnilo.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožba sodišču prve stopnje očita še, da se ni opredelilo do posameznih zatrjevanih dogodkov, ki so po predlagateljičinem prepričanju bistveni za končno presojo, vendar v pritožbi ne konkretizira, za katere dogodke naj bi sploh šlo. Na takšno, povsem splošno in nekonkretizirano grajo procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče argumentirano ne more odgovoriti, zato je ta neutemeljena. Prav tako ne drži, da bi sodišče prve stopnje pri presoji kot bistveno upoštevalo zgolj otrokovo mnenje in ne drugih okoliščin, saj iz celote izpodbijanega sklepa izhaja, da je mnenje CSD (vključno z izraženim mnenjem otroka) dokazno ocenilo z upoštevanjem objektivnih okoliščin glede otrokovega šolskega uspeha in glede njegovega zdravstvenega stanja na podlagi poročil šole in otrokove pediatrinje.

Obrazložitev

Pritožbeno izpodbijanje ugotovitve, da se je A. A. zdravstveno stanja poslabšalo zaradi izvajanja trenutno določenih stikov, je povsem neobrazloženo, vsebinsko prazno in s tem neutemeljeno. Tudi glede tega dejstva je dokazna ocena popolna, logična, jasna in prepričljiva.

<strong>Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje</strong>

Enako neutemeljene so pritožbene navedbe, da je obrazložitev glede bistvenih okoliščin preskopa, da izreka sklepa ni razumljiv in da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (uveljavljanje procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Navedena pritožbena graja je tako splošna, da nanjo ni mogoče odgovoriti, zato je obstoj te kršitve pritožbeno sodišče lahko presojalo zgolj v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je izrek sklepa že na prvi pogled povsem razumljiv, sklep pa vsebuje razloge, ki omogočajo njegov preizkus.

1. Predlagateljica je dne 16. 10. 2023 predlagala spremembo sodne odločbe, s katero sta trenutno določena obseg in način izvajanja stikov med nasprotnim udeležencem in sinom obeh udeležencev, A. A. roj. .... Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju III N 850/2020 z dne 4. 1. 2023, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 95/2023 z dne 22. 3. 2023, stiki potekajo tako, da je A. A. izmenjaje po en teden pri obema udeležencema, med počitnicami v juliju in avgustu pa izmenjaje po dva tedna.

Uveljavljanje procesne kršitve protispisnosti iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je povsem nesubstancirano. Ker obrazložen odgovor nanjo zaradi tega ni mogoč, je takšna graja neutemeljena.

V predlogu predlagateljica zatrjuje, da je po tem, ko so se začeli izvajati stiki po zgoraj citirani odločbi, prišlo do težav, (-) saj se A. A. težko prilagaja in je razdražljiv, (-) padel je njegov šolski uspeh, nasprotni udeleženec pa je do tega indiferenten in mld. A. A. pri opravljanju šolskih obveznosti na daje ustrezne podpore, (-) poslabšalo se je otrokovo zdravstveno stanje (nihanje teže, neustrezna prehrana pri nasprotnem udeležencu), poleg tega pa (-) nasprotni udeleženec manipulira z A. A., predlagateljico prikazuje v negativni luči in ga skuša od nje odtujiti. Postavila se je na stališče, da gre pri teh okoliščinah za spremembo razmer, zaradi katerih je treba spremeniti trenutno veljavno odločbo o obsegu in načinu izvajanja stikov.

Predlaga zmanjšanje obsega stikov, tako da bi ti potekali prvi teden od petka po pouku do ponedeljka zjutraj, naslednji teden pa od četrtka po pouku do petka zvečer, med počitnicami pa naj stiki ostanejo nespremenjeni.

Predlagateljica ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da nasprotni udeleženec A. A. še vedno podkupuje z darili, da je pri očetu sam in brez nadzora, zaradi česar je šolski uspeh zopet nazadoval. Z navedenimi (novimi) pritožbenimi navedbami predlagateljica izpodbija dejstva, na podlagi katerih je sodišče ugotavljalo, kaj je v A. A. v največjo korist. Ker je za ugotovitev teh dejstev potrebno strokovno znanje in jih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pridobilo z mnenjem CSD, zgolj s temi navedbami pritožba ugotovljenega dejanskega stanja, kaj v okoliščinah konkretnega primera v največjo otrokovo korist, ne more izpodbiti. Če gre pri tem za dejstva, ki so nastala po zaključku glavne obravnave, torej po 15. 3. 2024, pa zaradi časovnih meja pravnomočnosti izpodbijanega sklepa niti ne morejo biti predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

2. Sodišče prve stopnje je predlog za spremembo zgoraj citirane odločbe zavrnilo. Po oceni v dokaznem postopku izvedenih dokazov ni pritrdilo stališču predlagateljice, da bi po izdaji trenutno veljavne odločbe o izvajanju stikov prišlo do spremembe okoliščin, ki bi terjale njeno spremembo. Ugotovilo je, da A. A. splošni učni uspeh v primerjavi s prejšnjimi leti ni padel, začasnega poslabšanja šolskih ocen v začetku leta 2023 pa ni mogoče pripisati izvajanju stikov, ampak psihičnim pritiskom na otroka zaradi predhodnega dolgotrajnega sodnega postopka. Nadalje je ugotovilo, da pri njem ni prišlo do zdravstvenih težav, in da A. A. izraža pristno željo, naj se stiki še naprej izvajajo tako kot doslej. Opozorilo je, da so bili v obdobju od leta 2013, ko je razpadla življenjska skupnost obeh udeležencev, stiki do sedaj določeni že s tremi sodnimi odločbami.

Končna presoja pritožbe in stroški pritožbenega postopka

<strong>Povzetek pritožbenih navedb</strong>

Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

3. Predlagateljica v pravočasni pritožbi, vloženi po svoji pooblaščenki, uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je sodišču prve stopnje predlagala vpogled v pisno izvedensko mnenje izvedenke B. B. in njegovo ustno dopolnitev, ki ju je izvedenka podala v postopku pri Okrožnem sodišču v Celju N 364/2018. Iz tega mnenja po pritožbenih navedbah izhajajo izvedenkine ugotovitve o starševskih zmožnostih obeh udeležencev in mnenje, da stiki "teden - teden" niso primerni. V pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje tega dokaznega predloga ni izvedlo.

Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 101. člena ZNP-1 sklenilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

V nadaljevanju predlagateljica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in navaja, da A. A. slabši učni uspeh januarja 2023 ni posledica sodnih postopkov, v katerih je moral izraziti svoje mnenje, in da je takšna pavšalna navedba sodišča prve stopnje neobrazložena, razlogov zanjo pa ni pojasnilo. Predlagateljica vztraja, da padanje A. A. učnega uspeha sovpada s predhodno odločitvijo sodišča o izvajanju stikov. Sodišče ni upoštevalo njenih navedb, da je A. A. v fazi iskanja identitete in da je pomembno, da starši prisluhnejo njegovim potrebam, pri čemer opore glede šolskih aktivnosti pri nasprotnem udeležencu ni deležen. A. A. izraža nejevoljo in jezo, kot ugotavlja sodišče, zgolj zaradi manipulativnega ravnanja nasprotnega udeleženca, do česar se sodišče ni opredelilo. Prav tako se sodišče ni opredelilo do posameznih zatrjevanih dogodkov, ki jih je navedla v predlogu. Če bi sodišče to storilo, bi ugotovilo, da volja, ki jo je izrazil A. A., ni pristna in bi moralo sodišče slediti izvedenskemu mnenju B. B. Ker dokaza z vpogledom v to mnenje sodišče ni izvedlo, dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno.

Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo predlagateljičinim trditvam o poslabšanju A. A. zdravstvenega stanja. Prav tako ne drži, da so navedene trditve ostale nedokazane. Predlagateljica pritožbeno vztraja, da so podane spremenjene okoliščine, ki narekujejo spremembo odločbe o stikih. Glede bistvenih dejanskih okoliščin je obrazložitev po pritožbenih navedbah preskopa. Poleg otrokovega mnenja bi moralo sodišče pretehtati še ostale okoliščine, ki pa jih sodišče ni obrazložilo. Zlasti gre za trditve o manipuliranju nasprotnega udeleženca, njegovo odtujevanje otroka od predlagateljice, njegovo opustitev dolžne skrbi za otrokov zdrav življenjski slog in njegovo nerazumevanje vzgojno izobraževalnih potreb.

-------------------------------

Poleg že uveljavljanih kršitev je sodišče po navedbah pritožbe zagrešilo tudi kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v obrazložitvi sklepa, in kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po prepričanju pritožbe je izrek sklepa nerazumljiv. Ker sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v izvedensko mnenje, v katerem so bistvene okoliščine glede odločitve o predlogu (o starševskih kapacitetah), izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Z izvedbo tega dokaza bi predlagateljica dokazala, da je nosilno stališče sodišča iz izpodbijanega napačno, saj se izvedenka zavzema, da naj se poveča število preživetih dni in nočitev pri materi. V zaključku pritožba poudarja, da nasprotni udeleženec otroka še vedno podkupuje z različnimi darili, da je pri očetu otrok veliko sam doma, da nima nadzora in je prepuščen sam sebi.

1Odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 682/2007, II Ips 342/2008 in II Ips 56/2019 in na tem temelječa judikatura pritožbenih sodišč: sklepi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1001/2023, IV Cp 2006/2020, VSL IV Cp 942/2020, sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 433/2021.

<strong>Presoja pritožbenih navedb</strong>

2Sodišče prve stopnje je prepričljivo ocenilo, da je po izdelavi tega izvedenskega mnenja prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile nato presojane v zadevi III N 850/2020.

4. Pritožba ni utemeljena.

Zveza:

5. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ni vpogledalo izvedenskega mnenja izvedenke B. B. z dne 18. 5. 2020 in njegove ustne dopolnitve, ki je bilo pridobljeno v postopku pri Okrožnem sodišču v Celju N 364/2018. Iz izpodbijanega sklepa povsem jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje vpogledalo in prebralo celotni sodni spis iz navedenega nepravdnega postopka (prim. prvi drugi odstavek 6. točke izpodbijanega sklepa), kamor spada tudi izvedensko mnenje izvedenke B. B. in njegova ustna dopolnitev. Že zaradi tega je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče s tem, ko tega dokaznega predloga ni izvedlo, storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Posledično je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je zaradi opustitve izvedbe tega dokaznega predloga dejansko stanje zmotno ugotovljeno in da izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti (postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

6. Iz izpodbijanega sklepa nadalje jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje A. A. in njegovo ustno dopolnitev dokazno ocenilo (prim. razloge iz 12. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa) skupaj z ostalimi dokazi. V okviru dokazne ocene je (med drugim) pojasnilo, da je po tem, ko je bilo to izvedensko mnenje glede izvajanja stikov izdelano v postopku N 364/2018 pri Okrožnem sodišču v Celju, prišlo do spremembe okoliščin, ki jih je nato Okrožno sodišče v Celju presojalo in ugotovilo v postopku III N 850/2020 ter zaradi tega izdalo trenutno veljavno odločbo o režimu stikov med nasprotnim udeležencem in A. A. S takšno dokazno oceno, ki je logična in življenjsko sprejemljiva, je sodišče prve stopnje odgovorilo na stališče predlagateljice, da omenjeno izvedensko mnenje že samo po sebi utemeljuje potrebo po zmanjšanju obsega stikov, in ga ob takšni (povsem prepričljivi) dokazni oceni utemeljeno zavrnilo. Dokazna ocena sodišča glede dejstev, ki vodijo do končnega zaključka glede (ne)obstoja spremenjenih okoliščin, poleg temelji tudi na analizi ostalih izvedenih dokazov, do česar se bo pritožbeno sodišče v okviru postavljenih pritožbenih navedb opredelilo v nadaljevanju.

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/8 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 98, 98/1

7. Sodišče je dokazno oceno o tem, (-) da trenutno določeni stiki ne vplivajo na A. A. povprečni šolski učni uspeh, (-) in da je njegova želja, naj se stiki še naprej izvajajo tako kot doslej, pristna, sprejelo na podlagi ocene izpovedi obeh udeležencev, zlasti pa na podlagi dokazne ocene poročila šole in mnenja CSD.

Pridruženi dokumenti:*

Sodišče prve stopnje je glede tega, ali morebitne spremenjene okoliščine in otrokova korist narekujejo spremembo trenutne odločbe o stikih (osmi odstavek 141. člena Družinskega zakonika - DZ), pridobilo mnenje CSD skladno z določbo prvega odstavka 98. člena ZNP-1. Ker ima CSD po sodni praksi ravno zaradi dolžnosti, da poda mnenje glede koristi otroka, status pomožnega preiskovalnega organa oziroma celo skrbnika javnega interesa pri varstvu korist otrok, se pomen mnenja CSD približuje izvedenskemu mnenju.¹ V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje natančno povzelo mnenje CSD (prim. 3. točka izpodbijanega sklepa), iz katerega izhaja, da je v največjo otrokovo korist, da se stiki še naprej izvajajo tako, kot je določeno v trenutno veljavni odločbi III N 850/2020 Okrožnega sodišča v Celju. Omenjeno mnenje CSD je bilo izdelano na podlagi strokovne analize izjav obeh udeležencev, podanih v okviru predhodnega svetovanja, izražene otrokove želje, pisnih virov iz predhodnih nepravdnih postopkov in na podlagi poročil šole ter otrokove pediatrinje. Sodišče prve stopnje je mnenje CSD v konkretni zadevi natančno pretreslo in dokazno ocenilo. Pravilnost izvida in končnega mnenja CSD glede koristi otroka je preverilo tako, da je upoštevalo tako izpovedi obeh udeležencev, vsebino listin v spisu in vsebino listin, na katere se je pri izdelavi mnenje oprl CSD. Mnenje CSD je po dokazni oceni vseh teh dokazov v celoti sprejelo kot skladno, jasno, popolno in prepričljivo. Pritožbeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja glede največje koristi otroka v resnici tako pomeni zgolj nestrinjanje z mnenjem CSD, s čimer pa dokazne ocene sodišča prve stopnje predlagateljica ni uspela načeti.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

8. Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede A. A. šolskega uspeha kot glede pristnosti njegovega mnenja o izvajanju stikov, ki ga je izrazil na CSD skladno z določbami 96. člena ZNP-1.