Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo pozvati tožečo stranko, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, ki nima sestavin po 28. členu ZUS. Šele po tako izvedenem postopku v smislu 29. člena ZUS bi sodišče prve stopnje lahko izvedlo predhodni preizkus tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 504/2000-2 z dne 31.8.2000 ter zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke proti toženi stranki zaradi plačila 576.540,36 SIT spp. Svojo odločitev je obrazložilo s tem, da je iz tožbenih navedb razvidno, da gre za zahtevo za vračilo, po stališču tožeče stranke, neupravičeno odtegnjenih davčnih obveznosti. Ker gre za zadevo, o kateri na prvi stopnji odloča tožena stranka v upravnem postopku in po določbah 1., 2. in 3. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju: ZUS) ne sodi v pristojnost upravnega sodišča, je to tožbo, v skladu s 1. in 3. točko 1. odstavka 34. člena ZUS, zavrglo.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje oziroma razsodi, da je tožena stranka dolžna vrniti neupravičeno odvzeta sredstva z zakonitimi obrestmi. Navaja, da ji je bila povzročena škoda zaradi protipravnega posega javnopravne osebe, ki zato ni imela ne pristojnosti ne zakonske podlage. Sredstva so bila odvzeta z računa tožeče stranke brez opozorila, sklepa, sodne odločbe ali davčne napovedi. V začetku sploh ni šlo za upravni postopek, temveč za postopek ukazovanja in prisile. Na pisne zahteve po vrnitvi odvzetih sredstev tožeča stranka ni prejela nobenega sklepa, odločbe ali odgovora. Pravna praznina se je popolnila šele z odločbo z dne 21.3.2000. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo vse te postopke. Z zavrženjem tožbe so bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka, poteptana elementarna lastninska pravica in kršeno materialno pravo. V posledici zadnje kršitve pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo na podlagi 1. in 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. Teh formalnih razlogov za zavrženje ni obrazložilo, in tudi sicer v vsebini tožbe za to ni imelo zanesljive podlage.

Obravnavana tožba je namreč pomanjkljiva, ker nima sestavin, kot jih zahteva 28. člena ZUS. Sodišče prve stopnje bi zato moralo, na podlagi določbe 29. člena ZUS, pozvati tožečo stranko, da v odmerjenem roku odpravi pomanjkljivosti in jo opozoriti na posledice, če ne bi tako ravnala. Iz dopolnitve tožbe bi bilo šele razvidno ali tožeča stranka izpodbija konkretni akt upravnega organa ali želi sprožiti upravni spor na podlagi 26. člena ZUS oziroma ali gre za vrsto zahteve, ki je ni mogoče uveljavljati v upravnem sporu. Šele po tako izvedenem postopku v smislu 29. člena ZUS, bi lahko sodišče prve stopnje izvedlo predhodni preizkus tožbe.

Pritožbeno sodišče je presodilo, da izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih in se zaradi te pomanjkljivosti ne more preizkusiti. Zato je izpodbijani sklep, na podlagi 74. člena v povezavi z 68. členom ZUS, razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.