Jedro

Ker je v konkretni zadevi v prošnji prizadeta stranka navedla le opravilno številko zadeve, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, sodišče ugotavlja, da bi pred odločitvijo o ne/izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP organ za BPP moral tožnico pozvati k dopolnitvi njene prošnje, saj bi se le tako lahko prepričal o ne/izpolnjevanju pogojev, predvsem glede ne/razumnosti zadeve.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 152/2022 z dne 8. 3. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prizadete stranke - prosilki C. C. za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji od 3. 2. 2022 dalje, in sicer pred Okrožnim sodiščem v Celju v zadevi III N 666/2021. 2. Iz obrazložitve izhaja, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Nadalje je tožena stranka presojala pogoje po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Pri tem je s pogledom v elektronski nepravdni vpisnik navedene zadeve ugotovila, da je prosilka v njej nasprotna udeleženka, postopek pa teče v zvezi določitvijo (preživnine)1 za polnoletna otroka. Organ meni, da gre v danem primeru za pomembno vprašanje, ki se nanaša na varstvo pravnega položaja prosilke in koristi otrok, zato je organ odločil, da je prosilki razumno dodeliti strokovno pomoč odvetnika, ki bo v nepravdnem postopku zastopal interese prosilke in otrok. Prosilka je prav tako pravni laik, zaradi česar je BPP prosilki nedvomno potrebna. Zaradi varstva pravnega položaja prosilke in koristi otrok je potrebno, da prosilka s pomočjo odvetnika v postopku aktivno sodeluje. Glede na navedeno je organ ugotovil, da je prošnja prosilke za dodelitev BPP utemeljena. Meni, da pričakovani izid postopka prav tako vpliva na osebni in socialno ekonomski položaj prosilke, zadeva pa tudi ni očitno nerazumna. Ugotovil je, da je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Glede na ugotovitev, da prosilka izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, ji je organ odobril BPP v obliki, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da odločitev ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP. Pri tem se sklicuje na 24. člen ZBPP. Navaja, da mora prošnja prosilca v skladu z 32. členom ZBPP vsebovati tudi podatke o zadevi, pojasnitev in utemeljitev razlogov, ki izkazujejo razumnost zadeve, na podlagi katerih je mogoč preizkus izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP. Iz vloge, ki jo je vložila prosilka za dodelitev BPP, ne izhajajo vsebinski podatki o zadevi. Prosilka je v vlogi navedla zgolj opravilno številko zadeve III N 666/2021, ni pa navedla nobenih drugih dejstev. Prav tako iz spisa Okrožnega sodišča v Celju Bpp 152/2022 izhaja, da je sodišče v okviru odločanja o vlogi prosilke samo vpogledalo v vpisnik nepravdnega sodišča, o sami vsebini postopka pa se ni prepričalo, preden je odločalo po 24. členu ZBPP. Meni, da je na prosilki breme dokazovanja razumnosti in ekonomske upravičenosti postopka (verjetnosti za uspeh) oz. breme, da v prošnji navede dovolj dejstev, ki omogočajo presojo pogojev za dodelitev redne BPP po 24. členu ZBPP. Na organu za BPP pa je, da opravi vsebinsko oceno zadeve. Tožnik zatrjuje, da organ ni opravil potrebne presoje, kot mu to nalaga 24. člen ZBPP. Namen BPP je v tem, da se socialno šibki osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh. ZBPP med temi pogoji določa kriterij razumnosti ter verjetnost izgleda za uspeh. Meni, da bi moral organ pred dodelitvijo redne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Vztraja, da bi prosilka v prošnji morala vsaj z nekaj navedbami pojasniti, zakaj želi BPP oz. za kakšen sodni postopek gre in s tem izkazati verjetnost za uspeh v sodnem postopku oz. razumnost zadeve (ne zgolj navesti opravilno številko zadeve). Ker tožena stranka ni ugotovila vseh relevantnih dejstev in je posledično nepravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP, sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa, da po odpravi vrne zadevo v ponovni postopek.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilki C. C., ki pa odgovora na tožbo ni podala.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbi 24. člen ZBPP, ki določa pogoje za dodelitev redne BPP. Med strankama ni sporno, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Nadalje med njima tudi ni sporno, da prosilka v prošnji razen opravilne številke zadeve, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, ni navedla drugih dejstev o zadevi, kar je po mnenju tožnika v nasprotju z 32. členom ZBPP. Zaradi navedenega tožnik meni, da se organ za BPP ni prepričal o vsebini zadeve in je nepravilno uporabil določbo 24. člena ZBPP.

8. Glede na 24. člen ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedenega člena pa je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po 32. členu ZBPP pa mora prošnja za BPP vsebovati tudi podatke o zadevi.

9. Po 66. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora vloga med drugim obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem tudi zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog ter druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Če je vloga nepopolna, mora organ v roku 5 delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti (67. člen ZUP). Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, strankam pa omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP).

10. Ob dejstvu, da je v konkretni zadevi v prošnji prizadeta stranka navedla le opravilno številko zadeve, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, sodišče ugotavlja, da bi pred odločitvijo o ne/izpolnjevanju objektivnega pogoja po 24. členu ZBPP organ za BPP skladno z 32. členom ZBPP ter s 66., 67. in 138. členom ZUP moral tožnico pozvati k dopolnitvi njene prošnje, saj bi se le tako lahko v skladu s 24. členom ZBPP prepričal o ne/izpolnjevanju pogojev glede objektivnega pogoja za dodelitev BPP, predvsem glede ne/razumnosti zadeve, posebno v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

11. Posledično je ugotoviti, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP), kar pomeni, da posledično ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku. Razlog za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da je prosilka pravni laik in da potrebuje odvetnika za varstvo svojega pravnega položaja, kot je ugotavljal organ. Kot je navajal že tožnik, se po ZBPP socialno šibki osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pavšalne ugotovitve, da bi bila dodelitev BPP koristna glede na osebni in socialnoekonomski položaj prosilke, ter da se bodo v postopku po odvetniku za BPP zastopali interesi prosilke in otrok (pri čemer je prosilka nasprotna udeleženka v zadevi, prošnjo pa je prosilka podala v lastnem imenu, ne kot zastopnica otrok) ne zadostijo zahtevi iz 24. člena ZBPP, ob tem, da prizadeta stranka v prošnji sploh ni podala podatkov, ki bi omogočali presojo objektivnega razloga za dodelitev BPP. Kljub temu pa je organ sklenil, da prosilka poleg subjektivnega pogoja izpolnjuje tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe torej ni mogoče preizkusiti.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke zaradi napačne uporabe materialnega prava in posledično zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s 3. točko prvega odstavka istega člena, izpodbijano odločbo odpravilo in jo v smislu tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP ponovno odločiti o prošnji, upoštevaje 24. člen ZBPP, ter skladno s 66. in 67. členom ZUP pozvati prizadeto stranko na dopolnitev vloge, tako da bo na podlagi s strani prizadete stranke podanih dejstev in okoliščin o zadevi lahko presodil glede ne/obstoja objektivnega razloga za dodelitev BPP prizadeti stranki.

13. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

1 V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sicer ta beseda izpadla, je pa iz navedenega vpogleda v elektronski vpisnik razvidno, da se navedena nepravdna zadeva vodi v zvezi z določitvijo preživnine za polnoletna otroka.