Jedro

Upnik mora sprejeti izpolnitev tudi, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, sicer nastopi upniška zamuda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu 18. 11. 2013 kot sodni depozit položil denarni znesek v višini 6.260,00 EUR. Položeni znesek se ne obrestuje, od njega ne tečejo zamudne obresti. Sklenilo je, da je nasprotni udeleženec dolžan depozit prevzeti v roku petih let od pravnomočnosti sklepa, sicer mu ta pravica zastara. Nasprotnemu udeležencu bo denar nakazan na transakcijski račun, ki ga bo v roku prevzema sporočil sodišču. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Graja razloge Višjega sodišča v Ljubljani, ki je razveljavilo sklep P 77/2013 z dne 21. 3. 2014, ker je bila nasprotnemu udeležencu onemogočena pravica do kontradiktornega postopka. Meni, da je predlagatelj prejel ugovor nasprotnega udeleženca z dne 3. 1. 2014, saj je to izrecno potrdil v pripravljalnem spisu z dne 23. 7. 2014. Nasprotni udeleženec tudi vztraja, da terjatev predlagatelja ne obstoji več. Dolžnikova zamuda je nastopila že 21. 10. 2010. Če je predlagatelj v zamudi, to ne pomeni enako, kot da je v zamudi upnik, kar je podlaga za sodni polog. Predlagateljeva obveznost na plačilo kupnine je ugasnila v skladu z določilom 105. člena OZ. Ker terjatve ni več, predlagatelj ne more položiti kupnine v sodni polog. Razdrtje pogodbe predstavlja razdrtje obveznosti, ki je bila določena s sodbo VSL I Cp 2258/2010. 3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zavajajoč in v tej fazi postopka tudi nerelevanten je očitek pritožnika o napačni odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani glede ugotovljene kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v sklepu Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 21. 3. 2014. Kot je višje sodišče že pojasnilo v svoji odločbi I Cp 1485/2014 z dne 18. 6. 2014, je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na navedbe nasprotnega udeleženca v njegovi pripravljalni vlogi, ki pa je predlagatelju ni vročalo. To je storilo šele po prejemu sklepa višjega sodišča, pri čemer je predlagatelja tudi pozvalo, da lahko na vlogo odgovori (dopis na list. št. 30 spisa). Zato je predlagatelj v svoji vlogi z dne 23. 7. 2014 prerekal navedbe nasprotnega udeleženca iz odgovora na predlog, kar pa nikakor ne pomeni, da naj bi predlog prejel pravočasno pred izdajo prvega sklepa sodišča z dne 21. 3. 2014. 6. Nasprotni udeleženec povzema določilo 302. člena Obligacijskega zakonika (OZ) o položitvi stvari pri sodišču, pri tem pa prezre, da nastanek upnikove zamude podrobno ureja 300. člen citiranega zakona. Tako upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve, ali jo s svojim ravnanjem prepreči. Predlagateljeva obveznost plačila izvira iz pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2258/2010, ki je še vedno v veljavi. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagatelj po pozivu pooblaščenca nasprotnega udeleženca plačal kupnino na fiduciarni račun pooblaščenca 12. in 14. 10. 2013, vendar pa je to plačilo nasprotni udeleženec vrnil pooblaščencu predlagatelja. Ker mora upnik sprejeti izpolnitev tudi, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, če ne doseže njenega prenehanja, pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da zamuda upnika obstaja. S tem pa so tudi izpolnjeni pogoji za sodni depozit po prvem odstavku 302. člena OZ v zvezi z 268. členom ZNP. V primeru, da bo nasprotni udeleženec uspel v pravdi na razvezo prodajne pogodbe, zaradi sodnega depozita, s katerim je varovan položaj predlagatelja glede izpolnitve pogodbene obveznosti, v ničemer ne bo prikrajšan. Ni pa predmet tega nepravdnega postopka odločanje o prenehanju pogodbene obveznosti, temveč bo o tem odločalo pravdno sodišče po tožbi nasprotnega udeleženca v zadevi P 294/2013. 7. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.