Jedro

Sodišče je pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 265. člena DZ za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, saj je treba zavarovati njene pravice in koristi, ki jih sama ni zmožna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. postavi začasni skrbnik: Center za socialno delo X (I. točka izreka). Začasni skrbnik je do zaključka predmetnega nepravdnega postopka dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi A. A. ter skrbno upravljati njena denarna sredstva in drugo premoženje, tako da se obseg njegovih nalog določi za zastopanje pravic in koristi A. A. in zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (II. točka izreka). Dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik oziroma s pravnomočnostjo odločbe sodišča, s katero se odloči, da ni podlage za postavitev osebe pod skrbništvo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tretji predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično napačne presoje in odločitve naslovnega sodišča. Predlaga, da sodišče sklep spremeni tako, da določi za skrbnika A. A. predlagatelja B. B., podredno predlaga, da višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagatelj navaja, da postavitev začasnega skrbnika A. A. ni potrebna in smiselna. Predlagatelj, sin nasprotne udeleženke, namreč že več let izvaja skrb za nasprotno udeleženko. Zanjo skrbi, kar je bila tudi njena volja, ki jo je podala na verodostojen način. S predlagateljem je sklenila pogodbo o preužitku z dne 11. 3. 2016, s katero se je predlagatelj zavezal, da bo nasprotni udeleženki nudil vso potrebno nego in oskrbo. Predlagatelj še vedno skrbi za svojo mamo v okviru danih možnostih, ki so povezane z omejitvami zaradi pojava virusa Covid-19. Zaključek sodišča, da nasprotna udeleženka zaradi epidemije Covid-19 potrebuje začasnega skrbnika, je napačen, saj začasni skrbnik, ki ga je določilo sodišče, ne more bolj kakovostno poskrbeti za pravice in ugodnosti nasprotne udeleženke. Začasni skrbnik nima prioritet in izjem pri dostopanju do nasprotne udeleženke. Ta je sedaj nepokretna, v prihodnje se pričakuje še poglobljen upad kognitivnega stanja, pri tem pa sodišče ne obrazloži v zadostni meri, za katere pravice nasprotne udeleženke naj bi začasni skrbnik sploh skrbel. Glede premoženjskih pravic nasprotna udeleženka že sedaj nima opravilne sposobnosti, predlagatelj pa skrbi za materialne potrebe nasprotne udeleženke, skrbi, da so računi DSO ... poplačani, skrbi za priboljške za nasprotno udeleženko, jo obiskuje, se z njo pogovarja itd. 4. S postavitvijo začasnega skrbnika se prvi dve predlagateljici ne zavzemata za skrb za svojo mamo, ampak zgolj skrbita za svoje koristi in na grob način posegata v že izraženo svobodno voljo predlagateljice. Edini cilj tega postopka je očrnitev predlagatelja B. B., v posledici katere bi eventualno prišlo do razveljavitve pogodbe o preužitku.

5. Prva in druga nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo tej nasprotujeta in predlagata njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V skladu s prvim odstavkom 265. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. V tej odločbi sodišče določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika. Začasni skrbnik naloge opravlja le do postavitve stalnega skrbnika ali do pravnomočnosti sodne odločbe, s katero sodišče odloči, da ni razlogov za postavitev osebe pod skrbništvo (tretji odstavek 265. člena ZD). Sodišče v postopku za postavitev pod skrbništvo začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da oseba, o kateri se vodi postopek, ni sposobna razumeti pomena postopka že med samim postopkom. Osebi, ki ni sposobna razumeti in uveljaviti svojih pravic v postopku, je namreč treba zagotoviti ustrezno zastopanje.1 Zahteva po zagotovitvi neodvisnega zastopnika velja tudi za postopek postavitve pod skrbništvo osebi, glede katere obstaja močna domneva, da ni sposobna skrbeti za svoje pravice.2 Varstvo interesov osebe v postopku postavitve pod skrbništvo glede zastopanja se zagotavlja na podlagi 265. člena DZ s postavitvijo začasnega skrbnika ali pa njene interese zastopa odvetnik, ki ji je dodeljen v postopku brezplačne pravne pomoči.3

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da nasprotna udeleženka zaradi globokega kognitivnega upada v sklopu demence potrebuje nadzor in pomoč pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih, je samostojno nepokretna, ni zmožna niti enostavnega pogovora, osebnostno je delno, krajevno in časovno pa povsem neorientirana. Do svojega stanja je nekritična, tudi v prihodnje ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja, pač pa postopno slabšanje kognitivnega vpada. Za svoje koristi in interese ni sposobna sama skrbeti, brez škode ni sposobna sklepati pravnih poslov, sama pridobivati pravic, se samostojno zavezovati, ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ravnati v skladu s tako oblikovano voljo. Pri njej v nobenem delu ni ohranjena razsodnost in volja. Izvedenka je tako ocenila, da nasprotna udeleženka potrebuje pomoč skrbnika na vseh področjih, saj se njeno stanje ne more izboljšati, resnosti svojega stanja se ne zaveda in ni sposobna izraziti mnenja glede osebe skrbnika.

9. Glede na opisane ugotovitve, ki jih pritožnik ne izpodbija, je ob prej navedenih materialnopravnih izhodiščih odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče je pravilno ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 265. člena DZ za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki, saj je treba zavarovati njene pravice in koristi, ki jih sama ni zmožna.

10. Glede na povzeto dejansko stanje se pritožbene navedbe pritožnika, da postavitev začasnega skrbnika ni potrebna in ni smiselna, izkažejo za neutemeljene. Pritožnik se sklicuje na pogodbo o preužitku, sklenjeno z nasprotno udeleženko dne 11. 3. 2016, po kateri je prevzel določene obveznosti (gre za nudenje potrebne nege in oskrbe nasprotni udeleženki, predvsem zavezo za kuhanje, pranje, likanje, ogrevanje in čiščenje stanovanja, skrb za njeno obleko, obutev in higieno, skrb za nasprotno udeleženko v primeru onemoglosti in bolezni, nudenje prevozov do zdravstvenega doma in bolnišnice), na kar postavitev začasnega skrbnika ne vpliva. Tudi sam pritožnik je predlagal, da se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo, zato so njegove pritožbene navedbe, da postavitev začasnega skrbnika ni potrebna in ni smiselna, glede na ugotovitve iz izvedeniškega mnenja nerazumljive.

11. Pritožnik neutemeljeno navaja, da je zmoten zaključek, da nasprotna udeleženka potrebuje začasnega skrbnika zaradi epidemije, saj to dejstvo ni bilo (edini) razlog za postavitev začasnega skrbnika. Razlog je bila vrsta in narava nepopravljivega in slabšajočega bolezenskega stanja nasprotne udeleženke, epidemija Covid-19 je predstavljala le dodaten razlog, ker je bil normalen tek sodnih postopkov v času odločanja sodišča prve stopnje otežen. Nerazumljivo je navajanje, da nasprotna udeleženka že sedaj nima opravilne sposobnosti, saj v spisu ni podatkov, da bi ji bila poslovna sposobnost odvzeta. Navedeno je predmet odločanja sodišča prve stopnje v predmetnem postopku postavitve pod skrbništvo. Dejstvo, da predlagatelj skrbi za materialne potrebe nasprotne udeleženke, pri določitvi začasnega skrbnika ni odločilno, kot je bilo že obrazloženo.

12. Naloge skrbnika, ki so navedene v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, razlogi o tem pa v četrti točki obrazložitve (in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene), v obveznosti pritožnika po pogodbi o preužitku ne posegajo. Sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da je začasni skrbnik nasprotni udeleženki dolžan na primeren način pojasniti tudi namen in potek postopka, pravice in dolžnosti, ki jih ima v postopku, posledice njenega nesodelovanja ter vsebino in posledice odločitev sodišča (drugi odstavek 59. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

13. Neutemeljen je tudi predlog pritožnika, da se za skrbnika nasprotni udeleženki določi njega. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbo prvega odstavka 59. člena ZNP-1 predlagatelji (kar je tudi pritožnik) ne morejo biti začasni skrbniki. Postavitve CSD X za začasnega skrbnika nasprotni udeleženki pa sicer pritožnik konkretizirano ne izpodbija.

14. Ostale pritožbene navedbe glede razlogov, ki prvo in drugo predlagateljico vodijo v tem postopku, za odločitev niso relevantne, pri čemer postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo predlaga tudi pritožnik.

15. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

1 Glej odločbo US RS U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003. 2 Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Razširjena uvodna pojasnila, V. Rijavec (et al.),Ljubljana: Lexpera, GV Založba 2020, stran 186. 3 Glej odločbo US RS Up-1178/18 z dne 12. 12. 2019.