Jedro

Država je za starše in otroke vzpostavila sistem brezplačne storitve tudi na področju družinske sistemske psihoterapije, zato bi sodišče prve stopnje moralo napotiti starše in otroka na kliniko oziroma zdravstveno institucijo, ki to storitev opravlja brezplačno, ker je tak ukrep potreben, ker starša ne izvajata starševske skrbi v korist otroka in je zato potrebna intervencija države. Iz teh razlogov ni odločilno, da imata udeleženca nadpovprečne dohodke, zato pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo določiti zdravstveno institucijo, ki storitev nudi na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se: A) I. točka izreka sklepa II N 115/2019 z dne 20. 3. 2020 v delu, s katerim je bil zavrnjen ugovor predlagateljice zoper III. tč. izreka sklepa II N 115/2019 z dne 19. 2. 2002, razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; B) I. točka izreka sklepa II N 115/2019 z dne 20. 3. 2020 v delu, s katerim je bil zavrnjen ugovor predlagateljice zoper II. tč. izreka sklepa II N 115/2019 z dne 19. 2. 2020 spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru predlagateljice z dne 2. 3. 2020 se delno ugodi in se II. tč. izreka sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 115/2019 z dne 19. 2. 2020 spremeni tako, da se glasi: "Stiki, kot so bili določeni med očetom B. B. in mld. A. A. v 1., 2. in 3. alineji II. tč. izreka sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018 se začasno spremenijo tako, da potekajo vsako sredo, ko oče prevzame mld. A. A. ob 16.30 na njenem domu in jo ob 18.30 pripelje nazaj na njen dom ter vsak drug vikend ob sobotah od 10.00 do 19.00, z enakim režimom predaje in prevzema otroka kot ob tedenskem stiku, s tem, da navedeni stiki ne potekajo v času, ko mld. A. A. preživlja šolske in poletne počitnice s predlagateljico."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018 je bila mld. A. A. zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici, osebni stiki nasprotnega udeleženca z otrokom pa so bili določeni vsak drugi vikend od petka od 18.00 do nedelje 19.00, med tednom pa vsak torek od 18.00 do srede zjutraj in vsak drug četrtek, ki mu ne sledi osebni stik med vikendom, od 18.00 do petka zjutraj, vsake druge medletne (jesenske), božične, novoletne, zimske in prvomajske (šolske) počitnice od ene do druge sobote ter polovico poletnih šolskih počitnic. Na tak način so se stiki nekaj časa dejansko izvajali.

2. Predlagateljica je 11. 6. 2018 vložila predlog za spremembo stikov in predlog za izdajo začasne odredbe, ki sta bila s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 63/2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 133/2019 z dne 31. 1. 2019 pravnomočno zavrnjena.

3. Predlagateljica je v tem postopku 1. 8. 2019 vložila predlog za spremembo osebnih stikov med predlagateljem in mld. A. A., kot so bili določeni s sklepom IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018 in sicer tako, da potekajo vsako sredo od 16.30 do 20.30, vsak drug vikend od sobote od 10.00 do nedelje do 18.00, vsake druge jesenske, zimske in prvomajske šolske počitnice, ko nasprotni udeleženec prevzame otroka prvi dan teh počitnic, v soboto ob 10.00 in ga predzadnji dan teh počitnic pelje nazaj na njegov dom ob 18.00, vsake druge božične praznike od 25. 12. ob 10.00 do 28. 12. do 18.00, vsake druge novoletne praznike, ko nasprotni udeleženec prevzame otroka 28. 12. ob 18.00, otroka pa vrne nazaj na njegov dom 1. 1. ob 18.00 ter v času šolskih počitnic, ki se štejejo od 25. 6. do 27. 8., ko nasprotni udeleženec prevzame otroka prvič 20. 7. ob 10.00 in ga vrne 27. 7. ob 18.00, 20. 8. ob 10.00 otroka prevzame na njegovem domu in ga 27. 8. ob 18.00 pripelje nazaj na njegov dom, s tem, da se osebni stiki nasprotnega udeleženca z otrokom med tednom in med vikendom v času počitnic od 25. 6. do 27. 8. ne izvajajo.

4. Predlagateljica je 27. 1. 2020 spremenila predlog in tudi predlagala izdajo začasne odredbe, da se stiki med nasprotnim udeležencem in otrokom ukinejo.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 115/2019 z dne 19. 2. 2020 sklenilo: „I. Predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 27. 1. 2020 se zavrne.

II. Stiki med očetom B. B. in mld. A. A. se začasno določijo tako, da potekajo vsako sredo, ko oče prevzame mld. A. A. ob 16.30 na njenem domu in jo ob 18.30 pripelje nazaj na njen dom ter vsak drugi vikend ob sobotah od 10.00 do 19.00, z enakim režimom predaje in prevzema otroka kot ob tedenskem stiku.

III. Predlagateljici in nasprotnemu udeležencu se naloži, da se skupaj z mld. A. A.v roku osmih dni vključijo v sistemsko družinsko psihoterapijo pri Kliniki za psihiatrijo in psihoterapijo in o vključitvi nemudoma obvestijo sodišče. IV. Ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka.

V. Ugovor oziroma pritožba ne zadržita izvršitve tega sklepa."

6. Zoper ta sklep je predlagateljica vložila ugovor, nasprotni udeleženec pa je predlagal dopolnitev sklepa, v katerem je predlagal, da sodišče prve stopnje odloči tudi o stikih nasprotnega udeleženca z otrokom med počitnicami.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo: "I. Ugovor predlagateljice zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 115/2019 z dne 19. 2. 2020 se zavrne.

II. Predlogu nasprotnega udeleženca za dopolnitev sklepa II N 115/2019 z dne 19. 2. 2020 se ugodi in se sklep v II. točki dopolni tako, da se stiki med očetom B. B. in mld. A. A. v času medletnih in letnih počitnic začasno določijo tako, da - medletne šolske počitnice (prvomajske, jesenske, božično-novoletne, zimske) potekajo izmenično pri enem in drugem staršu, s tem, da se stik začne na soboto, ko oče deklico prevzame na materinem domu ob 10.00 in konča na naslednjo soboto, ko jo na materin dom vrne do 19.00, pri čemer prvomajske počitnice leta 2020 mld. A. A. preživi z očetom; - v času poletnih počitnic stiki med mld. deklico in očetom potekajo:

1./ od 25. 6. 2020 do 5. 7. 2020;

2./ od 19. 7. 2020 do 26. 7. 2020 in

3./ od 9. 8. 2020 do 23. 8. 2020. Oče ob začetku stika prevzame deklico na materinem domu ob 10.00 in jo ob koncu stika vrne na materin dom do 19.00. V preostalem delu (ne glede na izredne razmere v državi) ostane sklep II N 115/2019 z dne 19. 2. 2020 v II. točki nespremenjen."

8. Predlagateljica zoper ta sklep vlaga pritožbo in ugovor. Predlagateljica v obširni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje določilo stike med nasprotnim udeležencem in otrokom, namesto da bi začasno spremenilo stike med njima, kot so bili predhodno določeni s sklepom z dne 12. 2. 2018. Iz tega razloga obstajata dva različna izvršilna naslova glede stikov. Sodišče je odločilo z začasno odredbo o vseh stikih, zato ni mogoče določiti drugačnih stikov kot le tistih, kot jih je že določilo v sklepu z dne 19. 2. 2020. Sodišče z izpodbijanim sklepom ne bi smelo "dopolniti" stikov. Nejasnosti začasne odredbe se ne da odpraviti drugače, kot z njeno spremembo, do njene spremembe pa lahko pride le, če udeleženec postopka zavarovanja zoper njo vloži ugovor. Udeleženca tega postopka sta v obravnavanem primeru storila prav to, ker nihče od njiju ni bil zadovoljen z odločitvijo sodišča prve stopnje. Ker sodišče ni postopalo na opisan način je bila zagrešena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oziroma 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Sodišče pri izdaji začasne odredbe ni upoštevalo njene pravice do strnjenega dopusta z otrokom v času šolskih počitnic. Če bi se stiki med tednom in vikendom izvajali v času šolskih počitnic, predlagateljica ne bi mogla imeti strnjenega dopusta, kar pa ni v korist mladoletnega otroka. Izvedenec je v mnenju pojasnil, da bi bilo za začetek dobro, da stiki med nasprotnim udeležencem in otrokom potekajo le po dve uri med tednom in en dan med vsakim drugim vikendom, kar pomeni, da vsaj v začetku ni predvidel nobenih daljših strnjenih stikov. Otrok že dve leti zavrača stike z nasprotnim udeležencem oziroma se njuni stiki že dalj časa ne izvajajo v obsegu, kot so bili določeni s sklepom IV P 284/2017, marveč v znatno ožjem obsegu. Sodišče se v sklepu glede teh dejstev ni opredelilo. Iz II. točke izreka sklepa ne izhaja, od kdaj do kdaj naj bi trajale poletne počitnice in tudi ne v katerem časovnem obdobju ima predlagateljica lahko strnjene stike z otrokom in v katerem obdobju med šolskimi počitnicami ni tedenskih in vikend stikov nasprotnega udeleženca z otrokom. Otrok je bolj sproščen ob nedeljah, zato bi bilo treba določiti stike nasprotnega udeleženca z otrokom ob nedeljah in ne ob sobotah. Sodišče se ne bi smelo pri tem sklicevati na predlog predlagateljice z dne 1. 8. 2020, saj je ta predlog predlagateljica med postopkom spremenila. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo nevarnosti širjenja virusa SARS-CoV-2 (COVID 19). Nasprotni udeleženec tudi ne spoštuje ukrepov za preprečevanje virusa, kot jih je sprejel Svet za nacionalno varnost RS, ker redno hodi k svoji sestri, ki ne živi z njim v gospodinjstvu, po različne pravne nasvete, v soboto 29. 3. 2020 pa je ob prisotnosti otroka sprejel k sebi na obisk tudi nečaka, ki ne živita z njim v istem gospodinjstvu in na ta način ogrozil zdravje otroka. Zmotna je odločitev, da se morajo otrok in udeleženca vključiti v plačljivo v sistemsko družinsko psihoterapijo. Gre za plačljivo storitev. Ker sta udeleženca zdravstveno zavarovana, bi se psihoterapija lahko izvajala brezplačno na podlagi napotnic. Stroški terapije bi se lahko krili iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izvajanje te terapije ni tako zelo nujno, saj izvedenec navaja, da „bi bilo dobro“, da se družino napoti na družinsko sistemsko terapijo.

9. Pritožba je delno utemeljena.

10. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje, ko je spremenilo stike nasprotnega udeleženca z otrokom med tednom in ob vikendih, kot so bili določeni s sklepom IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018, v izreku sklepa z dne 19. 2. 2020 navesti, da se stiki, kot so bili določeni v sklepu IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018, začasno spremenijo, saj v nasprotnem obstajata dva izvršilna naslova. Pritožbeno sodišče je tudi sledilo pritožbenim navedbam in odločilo, da stiki nasprotnega udeleženca in otroka med tednom in vikendom ne potekajo v času, ko šolske in poletne počitnice preživlja predlagateljica z otrokom. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugovoru predlagateljice z dne 3. 3. 2020 ugodilo in sklepa sodišča prve stopnje z dne 19. 2. 2020 in z dne 20. 3. 2020 v tem delu spremenilo, kot izhaja iz I. tč. izreka sklepa pritožbenega sodišča. 11. V zapletenem klobčiču odločitev sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravno sredstvo zoper II. tč. izreka sklepa z dne 20. 3. 2020, s katerim je odločeno o stikih nasprotnega udeležencema z otrokom v času počitnic, ugovor in ne pritožba. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izreka in obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje z dne 19. 2. 2020 izhaja, da je sodišče prve stopnje s (tem) sklepom po uradni dolžnosti začasno določilo (spremenilo) le stike nasprotnega udeleženca z otrokom med tednom in vikendom, kot so bili določeni s sklepom IV P 284/2017 z dne 12. 2. 2018, kar izhaja tudi iz II. tč. izpodbijanega sklepa in njegove obrazložitve ter pravnega pouka. Tudi nasprotni udeleženec je predlagal, da sodišče prve stopnje dopolni sklep z dne 19. 2. 2020 in odloči o njegovih stikih z otrokom tudi v času počitnic. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da gre za dopolnitev sklepa z dne 19. 2. 2020, kar pomeni, da s sklepom z dne 19. 2. 2020 ni odločalo o teh stikih. Ker je iz teh razlogov sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20. 3. 2020 prvič odločalo o stikih nasprotnega udeleženca z otrokom v času počitnic, je pravno sredstvo zoper to odločitev ugovor, o katerem pa odloča sodišče prve stopnje.

12. Predlagateljica se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da stiki nasprotnega udeleženca med vikendom potekajo ob sobotah. Predlagateljica meni, da je odločitev v tem delu zmotna, ker je otrok bolj sproščen ob nedeljah kot ob sobotah, drugih razlogov proti takšni odločitvi ne navaja. Sodišče prve stopnje je v tem delu odločitev utemeljevalo tudi na dejstvu, da je takšen način stikov predlagala predlagateljica v predlogu z dne 1. 8. 2019. Res je, kot to zatrjuje pritožba, da je predlagateljica prvotni predlog spremenila in v novem predlogu predlagala, da se stiki ukinejo, vendar v pritožbi razen pavšalne navedbe, da je otrok bolj sproščen ob nedeljah kot ob sobotah, ne navede nobenega drugega prepričljivega razloga, zaradi katerega bi bilo treba slediti njenemu predlogu. Po mnenju pritožbenega sodišča so stiki ob sobotah bolj primerni za vzpostavitev pristnejšega odnosa med nasprotnim udeležencem in otrokom; gre za prvi prosti dan v tednu po končanem šolskem pouku, ob sobotah pa je mogoče izvajati tudi več aktivnosti (odprta so gledališča, knjižnice, tržnice, nakupovalna središča, več je prireditve za mlade, itd). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi v primeru, če otrok izpolnjuje šolske obveznosti ob sobotah,1 je treba tudi nasprotnega udeleženca vključiti v proces nadzora izpolnjevanja otrokovih šolskih obveznosti.

13. Pritožbeno sodišče sledi razlogom, ki jih je navedlo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu IV Cp 766/2020, da okoliščina, da je v državi razglašena epidemija COVID-19, sama po sebi ni razlog za izdajo ukrepa sodišča. V državi veljajo strogi ukrepi2 in številna priporočila glede gibanja, združevanja, higiene in uporabe zaščitne opreme, vse zato, da se širjenje okužbe zajezi. Omejitvam in priporočilom se je treba podvreči tudi pri izvrševanju stikov, urejenih s sodnimi odločbami (in sodnimi poravnavami), njihovo izvrševanje v tem obdobju pa prilagoditi tako, da se možnost širitve okužbe kar najbolj omeji. A hkrati se mora ohranjati povezanost otrok in staršev, ki ne živijo skupaj. Prav z namenom ohranitve stikov teh otrok je bila dovoljena celo izjema od prepovedi prehoda občin. Seveda pa je stike treba izvajati tako, da bo okužb čim manj oziroma konkretno – da bo možnost okužbe čim manjša. Predlagateljica je v pritožbi tudi navedla, da je nasprotni udeleženec kršil te ukrepe, ker je v času stikov z otrokom imel na obisku nečakinji, kar pa naj bi se zgodilo po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, in da je obiskoval sestro zaradi pravnih nasvetov, ker je pravnica, s katero ne živi v družinski skupnosti, vendar za te kršitve predlagateljica ne ponudi relevantnega dokaza.

14. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, zaradi katerih je odločilo, da se udeleženca skupaj z otrokom vključita v družinsko sistemsko psihoterapijo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu in v sklepu z dne 19. 2. 2020 podrobno predstavilo ugotovitve izvedenca,3 iz katerih izhaja, da je otrokov osebnostni razvoj zelo ogrožen, zaradi neustreznega odnosa med staršema. Po mnenju izvedenca udeleženca in otrok potrebujejo prostor, kjer bi predelali stiske ter učvrstili pozicije in odnose, zato izvedenec izpostavlja, da v nastali situaciji ni dovolj le določiti primernega obsega stikov, marveč je treba udeleženca in otroka napotiti na družinsko sistemsko psihoterapijo, saj brez korenitega sistemskega posega nastalih zapletov udeleženca nista zmožna rešiti. Konfliktna situacija med udeležencema povzroča otroku veliko negotovosti, napetosti in porušene varnosti, zaradi česar še povečuje lastna acting out (nenadni izbruhi) vedenja. Izvedenec pojasnjuje, da prihaja pri otroku do večje stopnje anksioznosti, v osebnostnem in emocionalnem delu je pri otroku vidna precejšnja emocionalna zavrtost in čustvena nediferenciranost, kar pri njemu sproža večje napetosti.

15. Iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da družinska sistemska psihoterapija ni nujno potrebna. Te pritožbene navede bolj kažejo na to, da predlagateljica ni ponotranjila, ali pa noče razumeti ugotovitev iz izvedenskega mnenja in CSD, da je vzpostavitev rednih stikov otroka z nasprotnim udeležencem nujna predpostavka za uspešen osebnosti razvoj otroka, ki je že sedaj zelo ogrožen. Sodišče je dodelilo predlagateljici otroka v varstvo in vzgoje, ker je verjelo, da bo na ta način zagotovljen uspešen osebnosti razvoj otroka in da bo predlagateljica s starševsko avtoriteto sposobna pripraviti otroka na stike. Izvedenec ugotavlja, da predlagateljica kaže pomanjkanje razumevanja hierarhije potreb otroka, otroku je postala bolj partner, s čimer izgublja vzgojno moč in starševsko avtoriteto. Izvedenec ugotavlja, da mora predlagateljica „prevzeti določene odgovornosti, če le teh ne zmore, se tu že zastavlja vprašanje ustreznega skrbništva in skrbniške avtoritete nad otrokom“, s tem, da se udeleženca v relaciji do otroka obnašata kot nezadovoljna bivša partnerja, ne pa kot starša. Ker predlagateljica izgublja starševsko avtoriteto, kot to ugotavlja izvedenec, v očeh otroka postane nekdo, ki ni skladen s predstavo o tem, kaj v resnici je, zato je takrat čas tudi za izražanje agresije, s tem, da pomemben del pri temu doprinese tudi oče. V tem polju se silnice moči porazdelijo tako, da mld. A. A. ruši kompetence obeh staršev. Iz mnenja CSD z dne 6. 11. 2019 pa izhaja, da se čustvena stiska otroka povečuje in da bo CSD izvedel ustrezne strokovne intervencije v smeri zaščite otroka. Otrok je v obdobju, kjer želi in mora pričeti s procesom izoblikovanja lastne identitete, sprejemal (in spreminjal) bo lastna stališča, ki vedno ne bodo v njegovo korist (npr. otrok odklanja stike z očetom), bistveno bo povečan obseg njegovih (šolskih) obveznosti,4 kar je za starše že samo po sebi težko obdobje v procesu vzgoje otroka, ki zahteva veliko taktnih, premišljenih in pravih potez. Kako bosta udeleženca reševala te probleme v obstoječih zelo konfliktnih razmerah? Predstave predlagateljice, da bo te težave lažje obvladovala, premagovala in odpravljala sama, če nasprotni udeleženec ne bo imel stikov z otrokom oziroma bodo ti stiki minimalni, so dokazano zmotne, ker se s tem ne varujejo koristi otroka. Iz teh razlogov je vključitev udeležencev in otroka v družinsko sistemsko psihoterapijo nujno potrebna in očitno v danih razmerah edini način, če se želi zagotoviti uspešen osebnostni razvoj otroka, ki je že sedaj ogrožen, zaradi ravnanj (obeh) udeležencev.

16. Glede odločitve sodišča prve stopnje, da se morata udeleženca in otrok vključiti v plačljivo družinsko sistemsko psihoterapijo, sta bili pri obravnavi teh pritožbenih navedb predstavljeni dve stališči, ki sta bili diamentralno nasprotni. Prvo stališče, ki ga sprejelo pritožbeno sodišče pri končni odločitvi, je v tem delu pritrdilo pritožbenim navedbam predlagateljice, drugo stališče pa je sledilo razlogom sodišča prve stopnje. V nadaljevanju sta prestavljeni stališči iz razloga, da bi se na ta način predstavilo, da je bilo sporno vprašanje celovito obravnavano. Obe stališči sta si enotni, kar je bilo že pojasnjeno, da iz razloga, ker je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je otrok ogrožen zaradi ravnanj (obeh) udeležencev, zaradi katerih mu nastaja škoda na duševnem zdravju in razvoju, je ukrep vključitve v družinsko sistemsko psihoterapijo potreben, zaradi varstva otrokove koristi (glej 156. in 157. člen Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ).

17. Prvo stališče utemeljuje odločitev na nespornem dejstvu, da je na podlagi 12. člena DZ država dolžna nuditi pomoč staršem in otrokom, ki imajo težave. Ta člen določa, da država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ter svetovanja omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno partnersko in družinsko življenje, pomaga pa jim tudi reševati probleme v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do otrok. »Država je po DZ zavezana pomagati ljudem v medsebojnih razmerjih in razmerjih do otrok.«5 Država je za starše in otroke vzpostavila sistem brezplačne storitve tudi na področju družinske sistemske psihoterapije, zato bi sodišče prve stopnje moralo napotiti starše in otroka na kliniko oziroma zdravstveno institucijo, ki to storitev opravlja brezplačno, ker je tak ukrep potreben, ker starša ne izvajata starševske skrbi v korist otroka in je zato potrebna intervencija države. Iz teh razlogov ni odločilno, da imata udeleženca nadpovprečne dohodke, zato pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo določiti zdravstveno institucijo, ki storitev nudi na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.

18. Drugo stališče je izhajalo iz teze, da je zaradi varstva koristi otroka treba takoj pričeti z družinsko sistemsko psihoterapijo in da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je »nastop takojšnje terapije brez čakalnih vrst v dani situaciji bistvenega pomena.« Pomembna je okoliščina, da imata udeleženca nadpovprečne dohodke. Nerazumna bi bila odločitev, da bi sodišče naložilo udeležencema, da se z otrokom vključita v plačljivo družinska sistemsko psihoterapijo, če ne bi imela denarnih sredstev za kritje stroškov terapije ali če bi se s tem občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se sama preživljata oziroma bi bilo ogroženo preživljanje otroka. Ta izdatek je v korist otroka, kot del njegovih posebnih potreb, kot to določa 190. člen DZ, ker se s tem zagotavlja otrokova korist. Pomembno je, da država omogoča tudi plačljive družinske sistemske psihoterapije (glej 8. in 12. člen DZ). Smernice za otrokom prijazno pravosodje, ki jih je sprejel Odbor ministrov sveta Evrope dne 17. 11. 2010, ki jih upošteva tudi ESČP, ko ocenjuje, ali je država izpolnila obveznosti v zaščiti pravice starša do stikov z otrokom oziroma ali je izpolnila obveznosti iz 8. člena Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščin, nalagajo sodiščem, da dajo navodila staršem, na kakšen način, ki je v okviru njihovih materialnih in osebnostnih zmožnosti, morajo reševati konfliktne razmere, da bo starševska skrb zopet uspešna (primerjaj s prvim odstavkom 136. člena DZ). Poleg spoštovanja načela največje koristi otroka, mora sodišče pri odločitvi upoštevati tudi naslednji dve predpostavki in obe sta bistveni. Prva je pravica otroka do zaščite, druga pa takojšnje posredovanje, da se odpravijo negativne posledice, ki škodno vplivajo na otrokov psihosocialni razvoj, še posebej takrat, ko je pri otroku že nastala škoda, kot v konkretnem primeru. Praksa ESČP je enotna, da mora sodišče izvesti vse razumne ukrepe, da se zavarujejo koristi otroka, ker je korist otroka primarna skrb tudi države, če starši starševsko skrb izvajajo na način, ki ni v korist otroka. ESČP je v zadevi A.V. zoper Slovenijo z dne 9. 4. 2019 pojasnilo,6 da je treba v vseh postopkih, v katerih so udeleženi otroci, upoštevati načelo nujnosti, da se zagotovi hiter odziv in zaščita koristi otroka, ob upoštevanju pravne države. V zadevah družinskega prava morajo sodišča ravnati s skrbnostjo, da se izognejo kakršnim koli tveganjem negativnih posledic za družinske člane. ESČP poudarja, da je bistveno, da pristojni organi naredijo vse potrebno, da omogočijo stike, ki jih je mogoče utemeljeno zahtevati v posebnih okoliščinah vsake zadeve. V zadevah, ki se nanašajo na razmerje med starši in otroki, je treba delati z izjemno skrbnostjo zaradi nevarnosti, da bi minevanje časa lahko povzročilo, da se odloča o zadevi de facto (glej Ribić zoper Hrvaška).

19. V nadaljevanju so predstavljeni odločilni razlogi, zaradi katerih je pritožbeno sodišče dalo prednost prvemu stališču oziroma odločitvi, ki jo je sprejelo. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na Smernicah za otrokom prijazno pravosodje, ki jih je sprejel Odbor ministrov sveta Evrope DZ, ker bo sodišče prve stopnje v novem sojenju enako, kot je to storilo z izpodbijano odločbo, znova dalo navodila udeležencema, kako rešiti konfliktno situacijo, kar pomeni, da bo odločilo, da se udeleženca skupaj z otrokom vključita v družinsko sistemsko psihoterapijo, razlika bo zgolj v tem, da bo moralo določiti zdravstveno institucijo, ki storitev nudi na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država namreč omogoča udeležencema in otroku, da družinsko sistemsko psihoterapijo izvajajo na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. Država na ta način vzpostavlja sistem zdravstva, s katerim pomaga staršem in otrokom reševati probleme v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do otrok, s tem pa izpolnjuje obveznosti, kot so ji naložene v DZ (glej četrti in peti odstavek 7., 8., 12. in 16. čl. DZ). Z vključitvijo v „neplačljivo“ družinsko sistemsko psihoterapijo se bodo lahko učinkovito odpravile negativne posledice, ki že sedaj škodno vplivajo na otrokov psihosocialni razvoj. Z odločitvijo pritožbenega sodišča je upoštevano načelo otrokove koristi in posebno varstvo otroka, kot to določata 7. in 8. člen DZ, hkrati pa tudi načeli učinkovitosti in nujnosti ukrepanja zaradi varstva koristi otroka. Nenazadnje predlagateljica že ima napotnici za terapijo, sodišče prve stopnje pa se v razlogih, zaradi katerih je udeleženca in otroka napotilo, da se vključita v plačljivo terapijo, zgolj pavšalno sklicuje na čakalne vrste.

20. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo, sklep spremenilo, deloma pa ga je razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

21. V novem postopku mora sodišče prve stopnje določiti kliniko, ki storitev nudi na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj upošteva, da je treba izbrati kliniko, kjer bodo čakalne dobe čim krajše. Kljub pristojnosti sodišča prve stopnje, da odloča o ugovoru predlagateljice, pritožbeno sodišče opozarja na navedbe iz ugovora predlagateljice, da sklep glede stikov nasprotnega udeleženca z otrokom, nima podlage v izvedenskem mnenju. Morda bo iz tega razloga treba zaslišati izvedenca oziroma zahtevati, da dopolni izvedensko mnenje. Treba je tudi upoštevati, da stiki med nasprotnim udeležencem in otrokom ne potekajo med (šolskimi in poletnimi) počitnicami, ko bo otrok pri predlagateljici, zato je treba v sklepu navesti čas počitnic, ko je otrok pri predlagateljici, posebej če predlagatelju ne bodo priznani strnjeni stiki z otrokom v času počitnic. Izvedenec bo v takem primeru moral določno pojasniti, kakšni bi bili po strokovnih kriterijih primerni stiki nasprotnega udeleženca v času počitnic, in sicer ali bo ta obseg v tem času enak ali večji kot med tednom in ob vikendih.

1 Tega dejstva predlagateljica sicer ne izpostavlja v navedbah. 2 Ki v času odločanja pritožbenega sodišča veljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, kot so veljali v času odločanja sodišča prve stopnje. 3 V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče na te ugotovitve sklicuje. 4 Glej klinični psihološko mnenje za otroka in ugotovitve izvedenca na podlagi uporabe klinično psihološkega instrumentarija o otrokovih sposobnostih. 5 Barbara Novak: Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, stran 84. 6 V tej odločbi je bila Slovenija obsojena na plačilo odškodnine, ker ni izvedla potrebnih ukrepov za zagotovitev stika očeta z otroki in je v končni posledici tudi ukinila stike očeta z otroki.