Jedro

Po določbi drugega odstavka 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe, torej tistega procesnega akta, ki predstavlja zahtevo za pravno varstvo in na podlagi katerega se postopek za presojo utemeljenosti zahteve za sodno varstvo prične (179. člen ZPP). V primeru, kakršen je obravnavani, funkcijo tožbe odigra predlog za izvršbo (na podlagi verodostojne listine). Zato in ker specialnih določb, ki bi urejale krajevno pristojnost pravdnega sodišča v primerih, ko se pravdni postopek nadaljuje iz izvršilnega ne vsebuje ne ZPP in ne ZIZ, se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno ali na ugovor tožene stranke (dolžnika iz izvršilnega postopka), podanega najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi ali po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo pod pogojem, da je podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej pravdni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

Na predlog upnika U. d.o.o. je Okrajno sodišče v Kopru zoper dolžnika N. Š. 12.3.2007 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžniku naložilo upniku v osmih dneh poravnati uveljavljeno terjatev ter za njeno izterjavo dovolilo izvršbo z rubežem tistega dela dolžnikove pokojnine, ki z zakonom ni izvzeta iz izvršbe. Dolžnik je zoper sklep ugovarjal. Ker je bila terjatev sporna, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi v tistem delu, v katerem je bila izvršba dovoljena in določen izvršitelj, s sklepom razveljavilo. Z istim sklepom je izreklo, da bo o zahtevku in stroških postopka odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Sevnici. Okrajno sodišče v Sevnici je sprožilo spor o pristojnosti; saj, da se Okrajno sodišče v Kopru ob odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ni moglo (več) izreči za krajevno nepristojno, saj dolžnik v ugovoru krajevni pristojnosti slednjega ni ugovarjal. Za odločitev v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kopru.

Okrajno sodišče v Kopru se je za krajevno nepristojno izreklo po uradni dolžnosti. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe, torej tistega procesnega akta, ki predstavlja zahtevo za pravno varstvo in na podlagi katerega se postopek za presojo utemeljenosti zahteve za sodno varstvo prične (179. člen ZPP). V primeru, kakršen je obravnavani, funkcijo tožbe odigra predlog za izvršbo (na podlagi verodostojne listine). Zato in ker specialnih določb, ki bi urejale krajevno pristojnost pravdnega sodišča v primerih, ko se pravdni postopek nadaljuje iz izvršilnega ne vsebuje ne ZPP in ne Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ), se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno ali na ugovor tožene stranke (dolžnika iz izvršilnega postopka), podanega najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi ali po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo pod pogojem, da je podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča. In v konkretnem primeru temu ni bilo tako: toženec krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Kopru ni ugovarjal, Okrajno sodišče v Sevnici ni izključno krajevno pristojno za odločitev o zahtevku tožeče stranke, odločitev o krajevni pristojnosti pa je bila sprejeta po zaključku faze predhodnega preizkusa predloga za izvršbo. Zato je revizijsko sodišče odločilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa (drugi odstavek 25. člena ZPP).