Jedro

Jedro

Toženka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi, zato je (tudi) po presoji sodišča tožniku kršena tako pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku.

Toženka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi, zato je (tudi) po presoji sodišča tožniku kršena tako pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku.

Brezplačna pravna pomoč se lahko po ZBPP dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave.

Brezplačna pravna pomoč se lahko po ZBPP dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave.

Izrek

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 1112/2024 z dne 2. 11. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 1112/2024 z dne 2. 11. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Toženka je na podlagi 7. v povezavi z 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z odločbo Bpp 1112/2024 z dne 2. 11. 2024 zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pisne izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška, za vložitev zahteve za sodno varstvo, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje o morebitnem postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, dne 24. 10. 2024 (v nadaljevanju Prošnja).

1.Toženka je na podlagi 7. v povezavi z 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z odločbo Bpp 1112/2024 z dne 2. 11. 2024 zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pisne izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška, za vložitev zahteve za sodno varstvo, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje o morebitnem postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, dne 24. 10. 2024 (v nadaljevanju Prošnja).

2.Iz obrazložitve je razvidno, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega (objektivnega) kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2.Iz obrazložitve je razvidno, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega (objektivnega) kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

3.Po obrazložitvi toženke vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška in vložitev zahteve za sodno varstvo pri prekrškovnem organu še ne sodi v okvir postopka pred sodiščem oziroma ne predstavlja oblike sodnega varstva, za katero se skladno z določbo 7. člena ZBPP lahko dodeli brezplačna pravna pomoč. Šele v primeru, če prekrškovni organ, ki prvi odloča o vloženi zahtevi za sodno varstvo, odločbe o prekršku ne odpravi ali nadomesti, se zahteva za sodno varstvo pošlje v odločitev pristojnemu sodišču, prosilec pa eventualno potrebuje sodno varstvo po 7. členu ZBPP. V delu, ki se nanaša na vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška in vložitev zahteve za sodno varstvo, je torej prosilec zaprosil za brezplačno pravno pomoč za primer, za katerega ZBPP ne zagotavlja njene pridobitve, kar je razlog, da se prošnja zavrne.

3.Po obrazložitvi toženke vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška in vložitev zahteve za sodno varstvo pri prekrškovnem organu še ne sodi v okvir postopka pred sodiščem oziroma ne predstavlja oblike sodnega varstva, za katero se skladno z določbo 7. člena ZBPP lahko dodeli brezplačna pravna pomoč. Šele v primeru, če prekrškovni organ, ki prvi odloča o vloženi zahtevi za sodno varstvo, odločbe o prekršku ne odpravi ali nadomesti, se zahteva za sodno varstvo pošlje v odločitev pristojnemu sodišču, prosilec pa eventualno potrebuje sodno varstvo po 7. členu ZBPP. V delu, ki se nanaša na vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška in vložitev zahteve za sodno varstvo, je torej prosilec zaprosil za brezplačno pravno pomoč za primer, za katerega ZBPP ne zagotavlja njene pridobitve, kar je razlog, da se prošnja zavrne.

4.Tako toženka zaključi (da), ker so okoliščine oziroma dejstva o zadevi, v kateri je tožnik prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na podlagi določb 24. člena ZBPP ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za njeno odobritev, oziroma ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega oziroma vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP, je podan razlog za zavrnitev njegove Prošnje.

4.Tako toženka zaključi (da), ker so okoliščine oziroma dejstva o zadevi, v kateri je tožnik prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na podlagi določb 24. člena ZBPP ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za njeno odobritev, oziroma ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega oziroma vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP, je podan razlog za zavrnitev njegove Prošnje.

5.Na podlagi navedenega je toženka Prošnjo tožnika zavrnila.

5.Na podlagi navedenega je toženka Prošnjo tožnika zavrnila.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

Navedbe tožnika

Navedbe tožnika

6.Tožnik v tožbi ugovarja napačno uporabo materialnega prava, kršitev pravil postopka in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče odloči brez oprave glavne obravnave, izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne toženki v ponoven postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

6.Tožnik v tožbi ugovarja napačno uporabo materialnega prava, kršitev pravil postopka in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče odloči brez oprave glavne obravnave, izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne toženki v ponoven postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

7.Navaja, da so navedbe toženke nedvomno nepravilne in zmotne. Brezplačna pravna pomoč se ne dodeli samo za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, oz. za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, temveč tudi pred vsemi organi in institucijami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, kot to določa že omenjeni 7. člen ZBPP, do česar pa se toženka v izpodbijani odločbi sploh ni opredelila. Vse postopke pred navedenimi organi ZBPP v prvem odstavku 7. člena imenuje z izrazom sodni postopki, kar pa ne pomeni, da mora o zadevi odločati, katero od sodišč s splošno pristojnostjo oz. katero od sodišč navedenih v 31.a členu ZBPP, da bi se po ZBPP štelo, da gre za sodno zadevo. Zadeva, za katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, to je postopek o prekršku pri Policijski postaji A., št. 2230-152/2024, po ZBPP zagotovo predstavlja sodni postopek. Prekrškovni organ, v konkretni zadevi Policijska postaje A., predstavlja organ oz. institucijo, ki je pristojna tudi za izvensodno poravnavanje sporov, saj lahko začeti postopek o prekršku zoper kršitelja (v tej zadevi tožnika) obravnava v smeri izvensodne rešitve zadeve.

7.Navaja, da so navedbe toženke nedvomno nepravilne in zmotne. Brezplačna pravna pomoč se ne dodeli samo za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, oz. za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, temveč tudi pred vsemi organi in institucijami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, kot to določa že omenjeni 7. člen ZBPP, do česar pa se toženka v izpodbijani odločbi sploh ni opredelila. Vse postopke pred navedenimi organi ZBPP v prvem odstavku 7. člena imenuje z izrazom sodni postopki, kar pa ne pomeni, da mora o zadevi odločati, katero od sodišč s splošno pristojnostjo oz. katero od sodišč navedenih v 31.a členu ZBPP, da bi se po ZBPP štelo, da gre za sodno zadevo. Zadeva, za katero je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč, to je postopek o prekršku pri Policijski postaji A., št. 2230-152/2024, po ZBPP zagotovo predstavlja sodni postopek. Prekrškovni organ, v konkretni zadevi Policijska postaje A., predstavlja organ oz. institucijo, ki je pristojna tudi za izvensodno poravnavanje sporov, saj lahko začeti postopek o prekršku zoper kršitelja (v tej zadevi tožnika) obravnava v smeri izvensodne rešitve zadeve.

8.V nadaljevanju poudari, da iz določb Zakona o prekrških (ZP-1) izhaja, da o zahtevi za sodno varstvo odloča sodišče v sodnem postopku. Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem organu, ki opravi njen predhodni preizkus, vendar pa je v primeru zavrženja zahteve z zakonom predpisana vložitev nove zahteve za sodno varstvo, o kateri prekrškovni organ ne more več odločiti, pač pa o njej odloča sodišče (tretji odstavek 63. člena ZP-1). Enako ravna prekrškovni organ v primeru, če po prejemu zahteve za sodno varstvo odločbo o prekršku nadomesti z novo odločbo, zoper katero je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri vedno odloča sodišče (šesti odstavek 63. člena ZP-1). V kolikor pa je zahteva za sodno varstvo pravočasna in dovoljena, prekrškovni organ odločbe o prekršku ne sme odpraviti ali nadomestiti, pač pa jo mora posredovati v odločitev pristojnemu sodišču (šesti odstavek 63. člena ZP-1). V takšnem primeru ne pride do vložitve zahteve za sodno varstvo, ampak se sodni postopek vodi na podlagi prvotno vložene zahteve za sodno varstvo (o tem sodba I U 359/2014 z dne 18.3.2014). Navedeno pomeni, da je vložitev zahteve za sodno varstvo namenjeno sodnemu varstvu pred sodiščem splošne pristojnosti ter je glede na to in upoštevajoč 7. člen ZBPP zahteva za sodno varstvo del sodnega postopka, za kar je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč. Na podlagi navedenega je toženka zmotno uporabila materialno pravo, ko je tožnikovo prošnjo v delu, ki se nanaša na vložitev zahteve za sodno varstvo zavrnila na podlagi 7. člena ZBPP.

8.V nadaljevanju poudari, da iz določb Zakona o prekrških (ZP-1) izhaja, da o zahtevi za sodno varstvo odloča sodišče v sodnem postopku. Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnem organu, ki opravi njen predhodni preizkus, vendar pa je v primeru zavrženja zahteve z zakonom predpisana vložitev nove zahteve za sodno varstvo, o kateri prekrškovni organ ne more več odločiti, pač pa o njej odloča sodišče (tretji odstavek 63. člena ZP-1). Enako ravna prekrškovni organ v primeru, če po prejemu zahteve za sodno varstvo odločbo o prekršku nadomesti z novo odločbo, zoper katero je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri vedno odloča sodišče (šesti odstavek 63. člena ZP-1). V kolikor pa je zahteva za sodno varstvo pravočasna in dovoljena, prekrškovni organ odločbe o prekršku ne sme odpraviti ali nadomestiti, pač pa jo mora posredovati v odločitev pristojnemu sodišču (šesti odstavek 63. člena ZP-1). V takšnem primeru ne pride do vložitve zahteve za sodno varstvo, ampak se sodni postopek vodi na podlagi prvotno vložene zahteve za sodno varstvo (o tem sodba I U 359/2014 z dne 18.3.2014). Navedeno pomeni, da je vložitev zahteve za sodno varstvo namenjeno sodnemu varstvu pred sodiščem splošne pristojnosti ter je glede na to in upoštevajoč 7. člen ZBPP zahteva za sodno varstvo del sodnega postopka, za kar je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč. Na podlagi navedenega je toženka zmotno uporabila materialno pravo, ko je tožnikovo prošnjo v delu, ki se nanaša na vložitev zahteve za sodno varstvo zavrnila na podlagi 7. člena ZBPP.

9.Ob tem tožnik (še) opozori, da je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za (i)vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška, (ii)za vložitev zahteve za sodno varstvo, (iii) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v morebitnem sodnem postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, vendar izpodbijana odločba nima nobenih razlogov v zvezi z zavrnitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. V izreku izpodbijane odločbe je toženka v celoti odločila o tožnikovi prošnji, zato bi morala podati razloge za zavrnitev njegove prošnje v celoti, torej tudi v tem delu. Da je tožnik v prošnji z dne 24. 10. 2024 in spremnem dopisu zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči (tudi) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, je med strankama nesporno. Ker odločba nima razlogov v zvezi z zavrnitvijo tožnikove tožbe v tem delu, je s tem zagrešena bistvena kršitev pravil postopka, saj odločitve v navedenem delu ni mogoče preizkusiti (7. točka druga odstavka 237. člen ZUP).

9.Ob tem tožnik (še) opozori, da je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za (i)vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška, (ii)za vložitev zahteve za sodno varstvo, (iii) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v morebitnem sodnem postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, vendar izpodbijana odločba nima nobenih razlogov v zvezi z zavrnitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. V izreku izpodbijane odločbe je toženka v celoti odločila o tožnikovi prošnji, zato bi morala podati razloge za zavrnitev njegove prošnje v celoti, torej tudi v tem delu. Da je tožnik v prošnji z dne 24. 10. 2024 in spremnem dopisu zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči (tudi) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, je med strankama nesporno. Ker odločba nima razlogov v zvezi z zavrnitvijo tožnikove tožbe v tem delu, je s tem zagrešena bistvena kršitev pravil postopka, saj odločitve v navedenem delu ni mogoče preizkusiti (7. točka druga odstavka 237. člen ZUP).

10.V zaključku graja, da je toženka kršila pravila postopka (tudi), ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi. S tem je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

10.V zaključku graja, da je toženka kršila pravila postopka (tudi), ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi. S tem je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Navedbe toženke

Navedbe toženke

11.Toženka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

11.Toženka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

Sodna presoja

Sodna presoja

12.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodelovala prizadeta oseba s položajem stranke.

12.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodelovala prizadeta oseba s položajem stranke.

K I. točki izreka

K I. točki izreka

13.Tožba je utemeljena.

13.Tožba je utemeljena.

14.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.1 ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodi11a vsakomur, ne glede na njegov premoenjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot lovekove pravice in ob upo1tevanju naela socialne drave kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.2 Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vpra1anja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresnievanja pravice do dostopa do sodi11a.3 Drava mora stranki zagotoviti strokovno pomo, kadar je to nujno za dostop do sodi11a s sredstvi iz prorauna.4

14.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave. ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom. Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča. Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

15.Pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (vse 146. člen ZUP).

15.Pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (vse 146. člen ZUP).

16.Po vpogledu v upravni spis sodišče ugotavlja, da toženka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi, zato je (tudi) po presoji sodišča tožniku kršena tako pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Sodišče je pri presoji upravnega akta že po uradni dolžnosti dolžno preveriti, ali je strankam v postopku kršena pravica do izjave z namenom, da stranki postopka ni kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče sodi, da je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato že ta razlog sam po sebi zadostuje za to, da sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi (tretja točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1) in vrne zadevo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

16.Po vpogledu v upravni spis sodišče ugotavlja, da toženka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi, zato je (tudi) po presoji sodišča tožniku kršena tako pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Sodišče je pri presoji upravnega akta že po uradni dolžnosti dolžno preveriti, ali je strankam v postopku kršena pravica do izjave z namenom, da stranki postopka ni kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče sodi, da je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato že ta razlog sam po sebi zadostuje za to, da sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi (tretja točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1) in vrne zadevo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

17.Ob tem sodišče še dodaja, da se brezplačna pravna pomoč po ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Razlog za to, da je možno odobriti brezplačno pravno pomoč le za izvensodno poravnavanje, ki je urejeno z zakonom, s čimer je zagotovljen institucionalno in ustrezno organiziran način mirnega reševanja sporov, ne pa tudi za druge zasebne oblike poravnavanja, je tudi v tem, da je država tista, ki skrbi za uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakopravnega položaja vseh ljudi, sredstva za brezplačno pravno pomoč pa se zagotavljajo iz proračuna.

17.Ob tem sodišče še dodaja, da se brezplačna pravna pomoč po ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Razlog za to, da je možno odobriti brezplačno pravno pomoč le za izvensodno poravnavanje, ki je urejeno z zakonom, s čimer je zagotovljen institucionalno in ustrezno organiziran način mirnega reševanja sporov, ne pa tudi za druge zasebne oblike poravnavanja, je tudi v tem, da je država tista, ki skrbi za uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakopravnega položaja vseh ljudi, sredstva za brezplačno pravno pomoč pa se zagotavljajo iz proračuna.5

ZBPP v 4. členu namreč določa, da država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva tako, da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, da oprosti upravičence plačila stroškov postopka, da, če tako določa zakon, nudi davčne ali druge olajšave osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, če se odpovedo plačilu za opravljene storitve, ter da zagotavlja sredstva in pogoje za organizacijo in delovanje služb in organov, pristojnih za vodenje postopkov in za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč se lahko po ZBPP torej dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, kar izhaja tudi iz tretje alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP.

18.V prvem odstavku 26. člena ZBPP je določeno, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli, med drugim, za pravno svetovanje (prva alineja), za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave (tretja alineja) ali za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji (četrta alineja). V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da se za pravno svetovanje iz prvega odstavka tega člena šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.

19.Iz navedene zakonske dikcije nedvoumno izhaja, da so naštete oblike pravne pomoči določene alternativno. To pomeni, da lahko prosilec za brezplačno pravno pomoč zaprosi bodisi zgolj za pravno svetovanje (ki med drugim vključuje svetovanje o obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov v konkretnih zadevah) bodisi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave bodisi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči.

20.Iz izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka zavrnila Prošnjo (v celoti), zato ni utemeljen tožbeni očitek, da naj toženka ne bi odločila glede tožnikovega predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v morebitnem sodnem postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo. Tudi predlog za odobritev tovrstne brezplačne pravne pomoči je toženka, kot je razvidno iz izreka, zavrnila. Utemeljen pa je tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava. Kot že povzeto, je toženka zavrnila Prošnjo tudi v tem delu na podlagi 7. člena ZBPP in kot je mogoče povzeti iz odločbe, je utemeljitev enaka za vse vrste želene oblike brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da tožnik zaproša (tudi) za zastopanje na prvi stopnji v morebitnem postopku o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo je utemeljitev toženke, da ne gre za sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, nepravilna.

21.Sodišče je zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil postopka (na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1) in na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.

22.V ponovnem postopku naj toženka odpravi ugotovljeno procesno kršitev (tožniku zagotovi pravico do izjave) in upošteva povzeta materialnopravna izhodišča in upošteva, da je tožnik vložil prošnjo (med drugim) za dodelitev brezplačne pravne pomoči za: (i) vložitev zahteve za sodno varstvo in (ii) pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, v morebitnem postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo, kar predstavlja obliko sodnega varstva pred sodiščem (sodni postopek), za katerega pa je (ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZBPP) dodelitev brezplačne pravne pomoči možna. Drugi odstavek 60. člena Zakona o prekrških (ZP-1) namreč določa, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka.

23.Glede na gornje ugotovitve sodišča je po ZBPP možna pridobitev brezplačne pravne pomoči (zgolj) za pravno svetovanje - torej za preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje, kar naj toženka po razjasnitvi dejanskega stanja (prav tako) upošteva v ponovljenem postopku in se do predmetnega opredeli.

24.V ponovnem postopku naj toženka upošteva tudi, da je tožnik v Prošnji zahteval več vrst, oblik in različen obseg brezplačne pravne pomoči.

K II. točki izreka

25.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnika je zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se mu priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti. Toženka je dolžna tožniku stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe.

26.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

27.Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

-------------------------------

1Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

2Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

3Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

4Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

5Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 7, 7/1, 26, 26/1-3

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.