Jedro

Namen ustne obravnave je doseči, pri tistih lastnikih, ki se s predlagano mejo niso strinjali, sporazum o poteku meje, in sicer lahko tudi drugače od predlagane meje, vendar pa se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Tako usklajevanje terja aktivno vlogo geodetskega organa, ki si mora prizadevati za sporazum o poteku meje, ki lahko odstopa od predlagane meje, ne sme pa odstopati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Najkasneje tedaj bi zato geodetski organ, da bi lahko opravil svojo usklajevalno funkcijo, moral biti pozoren na to, ali elaborat vsebuje navedbo o tem, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra.

Zahteve z nepopolnim elaboratom organ meritorno ne bi mogel obravnavati, kajti nepopoln elaborat – ki bi moral vsebovati navedbo podatkov, uporabljenih za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra oziroma za določitev predlagane meje (3. člen navedenega pravilnika) – bi namreč organ moral vrniti v dopolnitev, in če v določenem roku ne bi bil dopolnjen, bi organ zahtevo moral zavreči (drugi odstavek 35. člena ZEN).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Območne geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne Kočevje, št. 02112-345/2014 z dne 7. 1. 2015 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Območna geodetska uprava Ljubljana, Geodetska pisarna Kočevje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcel 930/9, 930/82 in 930/83 s sosednjimi parcelami 930/8, 931/1, 1317/26 in 2219/1 ter da se kot urejena evidentira meja (del meje) parcele 1317/26 s sosednjimi parcelami 930/10, 1317/27 in 1317/25 (v 1. točki izreka), da se v katastrski občini ... evidentira izravnani del meje parcele 930/82 s sosednjo parcelo 1317/26 (v 2. točki izreka), da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: da je ukinjena parcela 930/82 in sta novonastali parceli 930/23 in 930/96 ter da se ukine parcela 1317/26 ter so novonastale parcele 1317/80, 1317/81 in 1317/82 (v 3. točki izreka) ter ugotovila, da je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje ter stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško-katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga te odločbe (v 4. točki izreka) in da stroškov postopka ni (v 5. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da organ vodi en sam postopek na podlagi vloženih več zahtev za evidentiranje urejene meje, izravnanega dela meje in parcelacije, ki jim je bil priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Upravni organ je opravil preizkus vloge po 35., 61. in 51. členu ZEN ter ugotovil, da ni razlogov za njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Iz zapisnika mejne obravnave je razvidno, da so se vsi lastniki, katerih parcele se izravnavajo, in lastniki sosednjih parcel mejne obravnave udeležili in v zapisnikih mejne obravnave z dne 15. 4. 2014 in 2. 6. 2014 podpisali izjavo o strinjanju s potekom izravnane meje. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik parcele. Za stranke, ki se mejne obravnave niso udeležile (A.A., B.B. in C.), je bilo v elaboratu priloženo dokazilo, da so bile pravilno vabljene. Te stranke so bile nato pisno vabljene k izjavi o poteku predlagane meje. Izjavo o strinjanju je poslala C., medtem ko B.B. in A.A. ne, vendar se v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZEN šteje, da sta strinjanje podala. Tožnik, ki je bil v postopku udeležen kot lastnik parcel 930/8 in 831/1, je v postopku dne 15. 4. 2014 na terenu sodeloval in podpisal zapisnik mejne obravnave, vendar je 13. 5. 2014 svoj podpis telefonično preklical, ker se s pokazano mejo ni strinjal; svoj preklic podpisa oziroma soglasja s predlagano mejo je nato potrdil tudi z dopisom, ki ga je 22. 5. 2014 poslal pooblaščenemu geodetskemu podjetju in prvostopenjskemu organu. Skladno s 37. členom ZEN je prvostopenjski organ razpisal ustno obravnavo, iz zapisnika katere je razvidno, da je meja parcele 930/8 s sosednjimi parcelami 930/83, 930/82 in 930/9 tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, ker se tožnik kot lastnik parcele 930/8 na ustni obravnavi ni strinjal s potekom predlagane meje, ki jo je na terenu urejalo geodetsko podjetje. Prvostopenjski organ je zato tožniku kot lastniku parcele 930/8 v skladu z 39. členom ZEN poslal pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti organ ter hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Pozvani lastnik sodnega postopka v postavljenem roku ni začel, čeprav je bil v pozivu opozorjen na pravne posledice, kar je razvidno iz zapisnika ustne obravnave z dne 23. 9. 2014. Zaradi navedenega se v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se pozvani lastnik, to je tožnik, strinja s potekom predlagane meje. Upravni organ je še preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen. Odločba je bila izdana na podlagi 40., 61. in 52. člena ZEN.

2. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 7. 7. 2015 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

3. Tožnik v tožbi uvodoma povzema potek postopka mejne obravnave in potek postopka pred organoma prve in druge stopnje. Dalje navaja, da je s strinjanjem geodeta predčasno zapustil mejno obravnavo, glede na to, da naj bi bila določitev meje med parcelo 930/8 v tožnikovi lasti in sosednjimi parcelami 930/9, 930/83 in 930/82 zaključena, vendar geodet v zapisniku mejne obravnave tožnikovega predčasnega odhoda z mejne obravnave ni evidentiral. Po 4. členu Pravilnika pa bi geodet to dejstvo moral v zapisniku zapisati. Dodaja, da mu je geodet dal pred odhodom v podpis nekakšen dokument, list papirja brez besedila, samo z razpredelnico z vnaprej vpisanimi lastniki parcel; geodet tožnika ni opozoril, da podpisuje le prisotnost oziroma mu ni pojasnil, kaj podpisuje. Kasneje pa naj bi se izkazalo in štelo, da se je tožnik s predlagano mejo strinjal, ker naj bi podpisal zapisnik. Tožnik navaja, da je zapisnik mejne obravnave dobil fizično v pregled 14. 7. 2015 pri prvostopenjskemu organu. Ne drži, kot je navedeno v zapisniku ustne obravnave, da naj bi bila strankam tedaj pokazana vsebina elaborata o ureditvi meje; tožniku je bila na vpogled predložena samo skica. Tožnik s strani prvostopenjskega organa ni bil nikoli seznanjen s tem, da si stranka lahko ogleda vsebino elaborata. V zvezi s samim elaboratom pa tožnik še navaja, da označitev strani s podpisi udeleženih lastnikov 4/5 kaže, kot da bi bila ta stran naknadno dodana. Tožnik dalje navaja, da mu tudi ni bil prebran zapisnik mejne obravnave, kot iz tega zapisnika (zadnja alineja 9. točke na strani 4/5) izhaja. Meni, da je geodet dolžan na koncu mejne obravnave stranke pozvati, da podajo pripombe. Tožnik je pripombe izrekel že pri postavitvi mejnika v točki 3803 zaradi postavitve mejnika pri škarpi za cca. 20 cm preveč v parcelo 930/8, vendar se geodet za to ni zmenil, niti ni tega evidentiral v zapisniku. Mejnik v točki 3804 pa je postavil celo brez tožnikove prisotnosti in prav tako bolj v parcelo 930/8, kot mu je tožnik pokazal, ko je bil še prisoten na mejni obravnavi. S tem, ko je geodet postavil mejnik brez prisotnosti mejaša, je po mnenju tožnika kršil pravila. Če ni soglasja med mejaši na mejni obravnavi, označitev meje z mejniki ni obvezna oziroma je nepotrebna, shranijo se lahko le koordinate. Stranke lahko zahtevajo njihovo odstranitev. Po 4. členu Pravilnika mora geodet v zapisniku navesti, da se s predlagano mejo stranka ne strinja, kar pa iz predmetnega zapisnika ni razvidno. Gre torej za zavajanje, da se je tožnik strinjal s potekom meje. Meja je bila nezakonito evidentirana. V zapisniku mejne obravnave tudi ni navedeno, kateri podatki so bili uporabljeni za ureditev meje. Dodana je bila samo skica in seznam zemljiško-katastrskih točk. Dne 3. 11. 2014 je potekala po ustni obravnavi druga mejna obravnava. O tej mejni obravnavi je sestavljen zapisnik s fotografijami mejnikov, ki jih je postavil geodet. V zapisniku pa ni navedeno, da je tožnik geodeta pozval, naj postavljene mejnike odstrani. Ta zapisnik je prvostopenjski organ tožniku poslal, ni pa mu poslal zapisnika prve mejne obravnave z dne 15. 4. 2014, po katerem naj bi tožnik podpisal strinjanje z ureditvijo meje. V izpodbijani odločbi druga mejna obravnava z dne 3. 11. 2014 tudi ni zabeležena. Zaradi navedenih kršitev se tožnik z izpodbijano odločbo ne strinja ter sodišču smiselno predlaga, naj jo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise v zadevi, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Sodišče je kot strankam z interesom poslalo tožbo v odgovor ostalim strankam upravnega postopka. Odgovor je podala C.; v odgovoru prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. V odgovoru na odgovor C. tožnik prereka njene navedbe ter navaja, da vztraja pri tožbi in tožbenem predlogu.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna pravilnost vodenja postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, s katero je bilo odločeno med drugim o evidentiranju kot urejene tam navedene meje oziroma delov meje, med drugim s parcelama v tožnikovi lasti 930/8 in 931/1 kot sosednjima parcelama.

9. Tožnik očita, da je bil nepravilno voden že postopek mejne obravnave. Očitno je tudi organ štel, da postopek v zvezi s tožnikovima parcelama ni bil voden pravilno, saj je razpisal ustno obravnavo, čeprav iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da je bil tožnik prisoten, ne izhaja pa, da bi pokazal svojo mejo. Po 37. členu ZEN (pa) geodetski organ opravi ustno obravnavo in nanjo od lastnikov parcel, ki so se udeležili mejne obravnave, vabi le tiste, za katere je v elaboratu ureditve meje poleg predlagane prikazana pokazana meja. Ali je organ štel, da tožnik – glede na njegovo naknadno izjavo o preklicu podpisa na zapisniku mejne obravnave oziroma strinjanja s predlagano mejo – na mejni obravnavi ni bil prisoten ali da v elaboratu (nepravilno) ni prikazana njegova pokazana meja, kot očita tožnik v tožbi, namreč da je (npr. glede točke 3803) podal pripombe v smislu svoje pokazane meje, ki v zapisniku niso evidentirane, iz obrazložitve odločbe sicer ni razvidno.

10. Po 38. členu ZEN lahko na ustni obravnavi lastniki izjavijo soglasje k poteku predlagane meje (tretji odstavek); če se izkaže, da bi se lastniki lahko sporazumeli o poteku meje, vendar ne tako, kakor je predlagano v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava v postopku evidentiranja urejene meje uredi mejo na podlagi soglasja lastnikov, pri čemer se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra (četrti odstavek); geodetska uprava na ustni obravnavi naloži lastnikom, ki so se sporazumeli o meji, da pri geodetskem podjetju naročijo spremembo oziroma dopolnitev elaborata ureditve meje, in določi rok za predložitev spremenjenega oziroma dopolnjenega elaborata ureditve meje (peti odstavek).

11. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je namen ustne obravnave doseči pri tistih lastnikih, ki se s predlagano mejo niso strinjali, sporazum o poteku meje, in sicer lahko tudi drugače od predlagane meje, vendar pa se meja ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Tako usklajevanje terja aktivno vlogo geodetskega organa, ki si mora prizadevati za sporazum o poteku meje, ki lahko odstopa od predlagane meje, ne sme pa odstopati od meje po podatkih zemljiškega katastra. Najkasneje tedaj bi zato geodetski organ, da bi lahko opravil svojo usklajevalno funkcijo, moral biti pozoren na to, ali elaborat vsebuje navedbo o tem, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra. Po izrecni določbi drugega odstavka 30. člena ZEN mora namreč iz elaborata ureditve meje biti razvidno, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra; za to ugotovitev se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah, ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Prav tako je ta zahteva navedena v petem odstavku 3. člena in drugem odstavku 18. člena Pravilnika.

12. Poleg tega je v prvem odstavku 35. člena ZEN (tudi) izrecno določena dolžnost geodetske uprave, da po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine; po drugem odstavku pa geodetska uprava, če elaborat ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, pozove vlagatelja zahteve, da ga v določenem roku dopolni; če ga v tem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže. 13. Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe sicer izhaja, da je organ opravil preizkus zahteve iz 35. člena ZEN ter ugotovil, da ni razlogov za zavrženje ali zavrnitev zahteve; vendar ugotovitev ni v ničemer obrazložena. Zato odločbe (glede njene materialne zakonitosti) ni mogoče preizkusiti. Če se odločbe ne da preizkusiti, pa v vsakem primeru to šteje za bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Navedena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka pa je razlog za ugoditev tožbi in odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

14. Sodišče dodaja, da pa sicer iz zapisnikov mejne obravnave z dne 15. 4. 2014 in 2. 6. 2014 (ki sta sestavni del elaborata ureditve meje) izhaja, da sta v njem rubriki pod točko 7. Ugotovitve geodeta iz faze priprav na mejno obravnavo, predvideni, da se vanju vpišejo podatki, uporabljeni za določitev predlagane meje (elaborat IDPOS itd.), prazni in da tudi na nobenem drugem mestu v elaboratu navedeni podatki niso razvidni. Kar bi kazalo na to, da je ugotovitev organa o opravljenem preizkusu po 35. členu ZEN, ki ni pokazal razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev zahteve, nepravilna, in da tako pogojev za vodenje postopka ni bilo ter da tožnik tudi ni bil zakonito pozvan k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje. Zahteve z nepopolnim elaboratom organ meritorno namreč ne bi mogel obravnavati, kajti nepopoln elaborat – ki bi po navedenem moral vsebovati navedbo podatkov, uporabljenih za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra oziroma za določitev predlagane meje (3. člen Pravilnika) – bi namreč organ moral vrniti v dopolnitev, in če v določenem roku ne bi bil dopolnjen, bi organ zahtevo moral zavreči (drugi odstavek 35. člena ZEN). Očitno so tako navedbe tožnika v tožbi, da elaborat ne vsebuje podatkov glede uporabljenih podatkov za ureditev meje ter navedbe o njihovi natančnosti, utemeljene in bi se lahko izkazale (če bi bil preizkus s podatki, uporabljenimi za določitev poteka katastrske meje, možen) za utemeljene tudi predhodne njegove navedbe, podane na ustni obravnavi in v pritožbi v smeri, da predlagana meja ni pravilna.

15. Ker je geodetski organ kršil pravila postopka, je po navedenem sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. Zadeva je tako vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana. Glede na fazo postopka, v kateri je bila ugotovljena procesna kršitev organa, bo ta moral vložnike zahteve pozvati k dopolnitvi elaborata; če bo pooblaščeno geodetsko podjetje ocenilo, da v elaboratu zgolj z navedbo manjkajočih podatkov ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti elaborata, ker npr. na mejni obravnavi niso bili uporabljeni podatki po drugem odstavku 30. člena ZEN oziroma 3. členu Pravilnika, bo opravilo (tudi) novo mejno obravnavo in elaborat ustrezno popravilo ter ga s spremenjeno zahtevo ponovno predložilo organu. Če pa bo organu po pozivu za dopolnitev elaborata predložen elaborat, zgolj dopolnjen z navedbo podatkov, ki jih je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, bo organ okoliščino, ali je bila izhodišče meja po zadnjih vpisanih podatkih o parcelah ali pa so bili to podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost podatkov, preizkušal v okviru ugotavljanja, ali podatki omogočajo evidentiranje predlagane meje v zemljiškem katastru (6. točka četrtega odstavka 35. člena ZEN). Sodišče dodaja, da je zaradi vsebinske povezanosti odločitve v posameznih točkah izreka odpravilo izpodbijano odločbo v celoti, kot je sicer tožnik tudi predlagal.