Jedro

Šele ko so premične stvari zarubljene, je mogoče soditi, ali so to stvari, ki so izvzete iz izvršbe. Pred tem ugovor iz tega razloga ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8.1.1997 zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, opr. št. I I 447/96 z dne 15.10.1996 kot nedovoljen. Zavrnilo je predlog za odložitev izvršbe in zaradi delnega umika predloga izvršbo ustavilo, pri čemer je v zvezi z umikom navedlo natančnejše podatke. Ugotovilo je, da ugovor ni utemeljen, ker se z ugovorom lahko izpodbija le izvršba na točno določeno že zarubljeno stvar. Premične stvari, ki bodo predmet izvršbe, pa se določijo šele ob prvem izvršilnem dejanju. Ugotovilo je tudi, da ni razlogov za odložitev izvršbe.

S sklepom z dne 14.2.1997 je sodišče odločilo, da je dolžnik dolžan upnikoma povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 4.090,00 SIT.

Dolžnik se pritožuje zoper oba sklepa.

V pritožbi zoper sklep z dne 8.1.1997 navaja: Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z navedbami sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor nedovoljen. Predlog za izvršbo se je glasil na premične stvari v lokalu A. bar, ki so last dolžnika in jih bo uporabljal le za obrtno dejavnost. V zvezi s predlogom za odložitev izvršbe se je oprlo izključno na lažne trditve upnikov. Ni res, da je dolžnik kupil avto BMW in da je lastnik firme A. ter da ima ta firma tovorno vozilo. Sodišče ni preverilo dejanskega stanja. Dolžnik je zaposlen, ima pa minimalno mesečno plačo. Lokal še nima vse potrebne dokumentacije. Dolžnik tudi ni lastnik nobenega avtomobila. Dovolj velika škoda je, da sodišče dolžniku, ki vsega skupaj zasluži mesečno okoli 60.000,00 SIT in kljub temu plačuje preživnino v višini 30.000,00 SIT, tako da mu za življenje ostane okoli 30.000,00 SIT, vzame še teh 30.000,00 SIT.

Predlaga razveljavitev sklepa.

V pritožbi zoper sklep z dne 14.2.1997 dolžnik navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožuje se zoper višino prisojenih stroškov, ker v odvetniški tarifi niso priznani stroški za PTT. Zato predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 8.1.1997: Pritožbeno sodišče je glede na določbo čl. 365 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP štelo, da se pritožuje dolžnik le zoper tč. 1 in 2 sklepa, saj v zvezi z ostalima dvema točkama nima interesa, ker gre za delno utesnitev izvršbe. Kolikor gre za odločitev pod tč. 1, je sodišče prve stopnje ugovor zavrglo kot nedovoljen, v obrazložitvi je zapisalo, da ni utemeljen, nato pa da ni dovoljen. Gre sicer za nasprotje, kljub temu pa je sklep mogoče preizkusiti in tudi vsebinsko je odločitev pravilna. Bistveno je, da z ugovorom v tej fazi dolžnik ne more uspeti. Sodišče prve stopnje bi moralo ugovor zavrniti, ker ni utemeljen, ne pa ga zavreči, ker ni dopusten. Po določbi 2. odst. 53. čl. ZIP sodišče med drugim zavrže nedovoljen ugovor. Ker se po določbi 14. čl. ZIP v izvršilnem postopku uporabljajo določbe ZPP, je treba uporabiti določbo čl. 358 ZPP, kjer je v 3. odst. določeno, kdaj je pritožba nedopustna. Iz enakih razlogov tudi ugovor ni dopusten. Razlogi, ki jih je zapisalo sodišče prve stopnje, pa so razlogi za zavrnitev ugovora, ki so pravilni.

Šele, ko bodo stvari zarubljene, se bo videlo, ali so to stvari, ki so po čl. 71 ZIP izvzete iz izvršbe. Če bi se tedaj izkazalo, da gre za take predmete, bo dolžnik lahko ugovarjal (čl. 50 tč. 7 v zvezi s čl. 72/1 ZIP). Tako torej pritožba v tem delu ni utemeljena.

Kolikor gre za odložitev izvršbe, je v predlogu dolžnik navajal kot razlog za odložitev to, da je vložena tožba na znižanje preživnine.

Sodišče prve stopnje je predlog za odložitev izvršbe zavrnilo na temelju tega razloga in povedalo, zakaj. Ko v pritožbi sedaj dolžnik navaja druge razloge, to ne more vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je treba presojati, ali je pravilna odločitev v zvezi z razlogi, ki so bili tedaj navajani. Zaradi tega na pritožbene trditve v zvezi z novimi razlogi ni potrebno odgovarjati.

O pritožbi zoper sklep z dne 14.2.1997: Zakaj in na kakšni podlagi mora dolžnik povrniti upnikom stroške ugovornega postopka, je v izpodbijanem sklepu pravilno zapisalo sodišče prve stopnje. Teh razlogov zato ni treba ponavljati. Kolikor gre za višino stroškov, je v 2. odst. 15. čl. odvetniške tarife določeno, da gredo odvetniku med drugim tudi stroški za PTT storitve.

Tako tudi ta pritožba ni utemeljena.

Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilu 368 ZPP v zvezi s čl. 380 tč. 2 in čl. 381 istega zakona in v zvezi s čl. 14 ZIP.