Jedro

Značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje takšno zakonsko ureditev, ki omogoča poseg sodišča v pravnomočne odločitve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker je ocenilo, da je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno v zadevi z opr. št. II P 450/2009. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da se je sodišče v obrazložitvi sklicevalo na 2. odstavek 318. člena ZPP, ki opredeljuje pogoje za izdajo zamudne sodbe, čeprav je v 412. členu ZPP izrecno določeno, da se v postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki ne uporabljajo določbe o sodbi na podlagi pripoznave, sodbi na podlagi odpovedi, vmesni sodbi na podlagi sporazuma strank in zamudni sodbi ter določbe o sodni poravnavni. Meni, da bi moralo sodišče razpisati glavno obravnavo, saj so bile v tožbi z dne 13.8.2010 zatrjevane nove spremenjene okoliščine na strani tožnika kot preživninskega zavezanca in nove potrebe preživninskega upravičenca. Pritožnik v nadaljevanju pritožbe obširno obrazlaga spremenjene okoliščine tako na njegovi strani kot tudi na strani upravičenca in matere upravičenca.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa res sklicevalo na določbo 2. odstavka 318. člena Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB 3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP), vendar pa je očitno, da gre za pisno napako sodišča. Sodišče prve stopnje ni izdalo zamudne sodbe, temveč je tožbo zavrglo, ker je menilo, da je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerij (Ur. l. RS, št. 69/04) v 132. členu določa, da sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Značilnost razmerij med otroci in starši torej pogojuje takšno zakonsko ureditev, ki omogoča poseg sodišča v pravnomočne odločitve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.

V konkretnem primeru je bila preživnina za mladoletnega toženca določena s sodno poravnavo v postopku, ki se je vodil pod opr. št. N 41/2009. Na podlagi 132. čl. ZZZDR je tožnik v zadevi z opr. št. II P 450/2009 zahteval znižanje preživnine od 1.7.2009 dalje, vendar pa je bil njegov zahtevek pravnomočno zavrnjen s sodbo višjega sodišča z dne 26.5.2010. Dne 19.8.2010 je tožnik vložil novo tožbo na znižanje preživnine in je zahteval znižanje preživnine od 13.8.2010 dalje.

ZPP v 2. odstavku 319. člena določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (res iudicata). Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, tožbo zavrže. Pri vprašanju ali gre za res iudicata, je bilo treba ugotoviti, ali je tožnik v novi pravdi uveljavljal identičen tožbeni predlog kot v predhodni pravdi za znižanje preživnine.

V pravdi, ki se je vodila pod opr. št. II P 450/2009 je tožeča stranka zahtevala znižanje preživnine za sina M. B. za obdobje od 1.1.2009 dalje (njen tožbeni zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen), v predmetni pravdi pa zahteva znižanje preživnine od 13.8.2010 dalje. Predmetni tožbeni zahtevek torej ni identičen s tožbenim zahtevkom iz pravde pod opr. št. II P 450/2009. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 2. odstavka 319. člena ZPP in zavrglo tožbo, je s tem tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče o zahtevku meritorno odločiti ter ugotavljati, ali so se sedanje okoliščine (bodisi na strani otroka, očeta ali matere) v primerjavi z odločilnimi okoliščinami v obdobju sklenitve sodne poravnave, torej v obdobju, ko sta pravdni stranki preživnino sporazumno določili, bistveno spremenile.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.