Jedro

Zatrjevanje spremenjenih razmer glede preživninskih možnosti zavezanca predstavlja razlog za vložitev tožbe na znižanje preživnine, ne pa razloga, ki bi preprečeval izvršbo.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z rubežem dolžnikovih premičnin in prenosom denarnih sredstev ter obenem odmerilo stroške upnika na 8.740,00 SIT.

Zoper sklep je ugovarjal dolžnik. V laični vlogi obširno razlaga o svojem težkem finančnem položaju ter po drugi strani o razmeroma dobrih materialnih možnostih matere obeh upnikov. Dolžnik pojasnjuje, da je v zadnjih letih doživel kar dva stečaja, nadalje konkretizira, kakšne so njegove finančne možnosti ter kakšne dohodke prejema mati mladoletnih upnikov. Pravi, da bo službo zelo težko dobil. Sodišču pojasnjuje, da "nepremičninskih vrednosti" nima, razen tistih, ki so bile skupno premoženje. Le-to pa sploh še ni bilo razdruženo, čeprav se ravno dolžnik trudi, da bi do tega čim prej prišlo. Šele po tem, bo vsaj malce lažje poravnaval preživninske obveznosti.

Na ugovor sta odgovorila upnika, ki predlagata, naj sodišče ugovor kot neutemeljen zavrne.

Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ne zatrjuje nobenega takšnega razloga, ki bi preprečeval izvršbo (55.člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče sicer razume, da je dolžnik v zadnjih letih (kot navaja sam) zašel v slabši finančni položaj, vendar pa to na odločanje o predlogu za izvršbo nima nikakršnega vpliva. Izvršbo se namreč dovoli na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, to pa je v tem primeru pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. III P 203/97 z dne 25.3.1998. Z le-to je bila določena preživnina, ki jo je dolžnik dolžan plačevati upnikoma. Navedeno pomeni tudi to, da sta upnika upravičena neplačano preživnino izterjati v izvršilnem postopku.

Dolžniku je potrebno pojasniti, da njegove ugovorne navedbe smiselno predstavljajo zatrjevanje spremenjenih razmer. Ob takšnem stanju je sicer možno uveljavljati znižanje preživnine s tožbo v pravdnem postopku. Vse dokler pa velja obveznost iz zgoraj navedenega izvršilnega naslova, jo je dolžnik dolžan plačevati. Glede na to, da dolžnik v ugovoru omenja tudi razdružitveni postopek, ki ga želi opraviti, zakonita zastopnica pa naj bi mu pri tem povzročala težave, mu je potrebno odgovoriti, da tudi navedeno ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo.

Iz navedenih razlogov je ugovor neutemeljen, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).