Jedro

Tožnik je pri organu za BPP Okrožnega sodišča v Novem mestu vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s kazensko zadevo, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. II K 85690/2023. Navedena prošnja je bila s sklepom Bpp 7/2024 z dne 11. 1. 2024 zavržena. Sklep Bpp 7/2024 v času vložitve nove vloge, ki jo je tožnik vložil 16. 1. 2024 in je predmet tega upravnega spora, še ni bil pravnomočen. Po določbi četrtega odstavka 129. člena ZUP pa upravni organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če v isti upravni zadevi že teče postopek. Ker postopek na podlagi prve vloge tožnika še ni bil pravnomočno zaključen, je toženka po presoji sodišča odločila pravilno, ko je tožnikovo novo vlogo (vlogo z dne 16. 1. 2024) zavrgla.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za zagovor na prvi in drugi stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem II K 85690/2023.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka po uradni dolžnosti pridobila podatek, da je tožnik pri Okrožnem sodišču v Novem mestu že vložil prošnjo z isto vsebino pod opr. št. Bpp 7/2024, kjer je bila prošnja tožnika dne 11. 1. 2024 zavržena. V predmetni zadevi želi tožnik pridobiti BPP za zagovor na prvi in drugi stopnji v kazenski zadevi II K 85690/2023, kar je želel doseči tudi z vloženo prošnjo pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, čeprav navedena odločitev o zavrženju še ni dokončna in ima prosilec, v kolikor se ne strinja z odločitvijo sodišča, možnost vložiti tožbo na Upravnem sodišču RS. V prvem odstavku 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je določeno, da se zahteva zavrže s sklepom, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Ker gre v predmetni zadevi za vsebinsko povsem enako vlogo kot pri zadevi Bpp 7/2024 Okrožnega sodišča v Novem mestu, je bilo treba prošnjo tožnika zavreči, ker je bilo o zadevi že odločeno.

3.Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pojasnjuje, da mu je toženka zavrgla prošnjo za dodelitev BPP z utemeljitvijo, da naj ne bi ustrezno dopolnil BPP prošnje oz. da bi o zadevi že bilo odločeno. Poziv na dopolnitev BPP prošnje bi morala toženka poslati tožniku v zapor v romunskem ali angleškem jeziku. Toženka poziva ni poslala ne tožniku ne pooblaščencu na pravi naslov. V nadaljevanju tožnik citira 1., 13. in 14. člen ZBPP in opozarja, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci BPP, ki jim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

7.Na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pristojni organ za BPP postopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. V skladu s 129. členom ZUP mora organ po prejemu zahteve najprej preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka. V primeru, če se ugotovi, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, vlogo zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

8.Iz predloženega spisa je razvidno in med strankama ni sporno, da je tožnik pri organu za BPP Okrožnega sodišča v Novem mestu vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s kazensko zadevo, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. II K 85690/2023. Navedena prošnja je bila s sklepom Bpp 7/2024 z dne 11. 1. 2024 zavržena. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, sklep Bpp 7/2024 v času vložitve nove vloge, ki jo je tožnik vložil 16. 1. 2024 in je predmet tega upravnega spora, še ni bil pravnomočen. Po določbi četrtega odstavka 129. člena ZUP pa upravni organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če v isti upravni zadevi že teče postopek. Ker postopek na podlagi prve vloge tožnika še ni bil pravnomočno zaključen, je toženka po presoji sodišča odločila pravilno, ko je tožnikovo novo vlogo (vlogo z dne 16. 1. 2024) zavrgla.

9.V obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za vodenje postopka na podlagi tožnikove vloge z dne 16. 1. 2024, zato so brezpredmetni tožnikovi tožbeni ugovori, da je organ za BPP zavrgel prošnjo tožnika z utemeljitvijo, da naj ne bi ustrezno dopolnil BPP prošnje in da bi moral organ za BPP poziv na dopolnitev prošnje poslati v romunskem ali angleškem jeziku. Tovrstne ugovore je tožnik lahko uveljavljal le zoper odločitev organa v tistem (prvem) postopku, ne more pa teh ugovorov uspešno uveljavljati v tem postopku, ki se nanaša na zavrženje njegove druge vloge.

10.Ker je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, na pravilnost odločitve nimajo vpliva tožbene navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Tožbeni očitki o kršitvi določbe 14. člena Ustave RS pa so posplošeni in po povedanem na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Sodišče tako le še dodaja, da iz izpodbijanega sklepa v ničemer ne izhaja, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom, kot ta pavšalno namiguje.

11.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 129. člena ZUP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

13.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

14.Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.