Jedro

Ker gre pri tem za uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne zadoščale le navedba, katero dejstvo je po pritožnikovem mnenju zmotno ugotovljeno, temveč bi moral pritožnik določno navesti oziroma argumentirati, zakaj naj bi bilo sklepanje sodišča o (ne)dokazanosti določenega dejstva nepravilno. Pritožnik tega ni storil, zato Vrhovno sodišče nima razloga, da bi dejansko stanje, kot ga je ugotovilo in to tudi jasno, prepričljivo in logično obrazložilo sodišče prve stopnje, štelo za zmotno ugotovljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-1333/2025/27 (1222-15) z dne 13. 1. 2026. S tem sklepom je toženka zavrgla tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče pritrdilo toženki, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite po 64. členu1 Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1). Tožnikova izguba zaposlitve (in v tožbi dodatno zatrjevane težke socialne ter ekonomske razmere v tožnikovi izvorni državi) namreč ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Tožnik preganjanja ne zatrjuje, prav tako okoliščin glede pomanjkanja socialne mreže, revščine in morebitnega brezdomstva ne gre prepoznati kot tistih, ki bi ob vrnitvi v izvorno državo zanj pomenile, da bi bil soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Razlog za mednarodno zaščito namreč ne more biti le okoliščina, da je za prosilca ekonomski in socialni sistem v izvorni državi slabši kot v državi, kjer prosi za mednarodno zaščito.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo, v kateri navaja, da jo vlaga zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi tožbi ugodi, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da sodišče ni zadostno upoštevalo novih okoliščin, ki jih je navajal v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Trdi, da je pojasnil, da se že mnogo let ne nahaja več v izvorni državi, do nje ne čuti več pripadnosti, v njej bi imel nestabilno življenje. V času njegove odsotnosti so se razmere v državi bistveno spremenile, kar pomembno vpliva na njegov dejanski položaj ob morebitni vrnitvi. Dolgotrajna odsotnost iz izvorne države predstavlja izjemno pomembno osebno okoliščino, ki vpliva na možnost ponovne vključitve posameznika v družbeno, socialno in ekonomsko okolje države. Ta okoliščina bi po mnenju pritožnika morala biti predmet bolj poglobljene presoje, saj predstavlja novo dejstvo. Sodišču očita, da vpliva dolgotrajne odsotnosti ter navedenih spremenjenih razmer ni v celoti ugotovilo ter da bi ustreznejša presoja lahko vplivala na drugačno pravno oceno njegovega položaja ter izboljšala verjetnost za priznanje mednarodne zaščite. Trdi, da pritožnikove osebne okoliščine niso bile predmet zadostne individualne presoje, s tem pa ni bilo ustrezno presojeno načelo nevračanja. Trdi, da sodišče ni preverilo trenutnih informacij v njegovi izvorni državi, te pa je pri dokazni oceni obravnavalo selektivno. Sodišču očita tudi kršitev 20. člena ZMZ-1.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik v pritožbi v bistvenem ponavlja tožbene navedbe o daljši odsotnosti iz izvorne države in s tem povezane socialne in ekonomske težave v primeru vrnitve. Sodišče prve stopnje se je do teh navedb opredelilo in presodilo, da te ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Pritožnik smiselno nasprotuje tej dokazni oceni, vendar pa tega pritožbenega ugovora v ničemer ne konkretizira, temveč izraža le golo nestrinjanje z razlogovanjem sodišča. Ker gre pri tem za uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne zadoščale le navedba, katero dejstvo je po pritožnikovem mnenju zmotno ugotovljeno, temveč bi moral pritožnik določno navesti oziroma argumentirati, zakaj naj bi bilo sklepanje sodišča o (ne)dokazanosti določenega dejstva nepravilno. Pritožnik tega ni storil, zato Vrhovno sodišče nima razloga, da bi dejansko stanje, kot ga je ugotovilo in to tudi jasno, prepričljivo in logično obrazložilo sodišče prve stopnje, štelo za zmotno ugotovljeno.

7.Tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni preverilo trenutnih informacij v njegovi izvorni državi in da je te pri dokazni oceni obravnavalo selektivno, kršilo pa naj bi tudi 20. člen ZMZ-1, so povsem posplošene in iz njih ne izhaja nič drugega kot nestrinjanje z dokazno oceno sodišča. Zato lahko Vrhovno sodišče tudi v tem pogledu le ponovi razloge, navedene v prejšnji točki te obrazložitve in ugotovi, da nima nobenega razloga za dvom v dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

8.Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (76. člena ZUS-1).

-------------------------------

1.Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Drugi odstavek 64. člena ZMZ-1 ni bil izrecno naveden, zato ni vključen v besedilo.

2.Prim. sodbi VSRS I Up 107/2024 z dne 3. 6. 2024 in I Up 247/2024 z dne 19. 11. 2024.