Jedro

Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, zato je v skladu z II. odst. 202a. čl. ZP-1 krog oseb, ki so upravičene vložiti pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ožji. Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Ker je po podatkih v spisu storilec prekrška že polnoleten in ni izkazano, da bi nad njim bila podaljšana roditeljska pravica, prav tako pa ni izkazano, da bi bila storilčeva mati odvetnica in storilčeva zagovornica, njena pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba storilčeve matere M. Š. se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška M. Š. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije B, G in H kategorije motornih vozil, ker je storilec s prekrškom, ki ga je storil dne 13. 8. 2008 kot voznik začetnik presegel 7 (sedem) kazenskih točk po Zakonu o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1).

Proti takšnemu sklepu je pritožbo vložila storilčeva mati M. Š., ki v pritožbi navaja, da se ji zdi izrečena sankcija prehuda, saj je storilec šele prvič storil prekršek, zaradi česar bi mu bilo primerneje izreči pogojno kazen ali opomin ter pojasnjuje, kakšne posledice bo takšen ukrep imel zanj.

Pritožba ni dovoljena.

Ob prejemu pritožbe in spisa pritožbene zadeve mora pritožbeno sodišče predvsem presoditi dovoljenost, upravičenost in pravočasnost pritožbe. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je sodišče prve stopnje storilcu izdalo izpodbijani sklep v postopku izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi določb čl. 202a. Zakona o prekrških ( v nadaljevanju ZP-1 ), ki ureja odločanje in izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega in preseženega predpisanega števila kazenskih točk v prometu. Gre za postopek, ki je urejen s posebnimi določbami in glede nekaterih vprašanj drugače, kot to velja za postopek o prekršku, v katerem se odloča o odgovornosti za storjen prekršek. Tako je za razliko od upravičencev naštetih v II. odst. 150 čl. ZP-1 krog upravičencev, ki lahko vložijo pritožbo zoper sklep iz I. odst. 202a. čl. ZP-1, s katerim sodišče prve stopnje izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bistveno ožji. Pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko v skladu z določbo II. odst. 202.a. čl. ZP-1 v osmih dneh od vročitve sklepa vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik. Storilčeva mati bi sicer v postopku o prekršku bila upravičena vložiti pritožbo zoper sodbo o prekršku obdolžencu v korist, vendar glede na določbo II. odst. 202a.čl. ZP-1 v obravnavani zadevi ni aktivno legitimirana za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je iz podatkov v spisu razvidno, da je storilec polnoleten, njegova mati nima več položaja zakonite zastopnice iz naslova njegove mladoletnosti, svoje legitimacije za pritožbo pa ni izkazala z nobeno drugo okoliščino. To pa pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice. Takšna pritožba je nedovoljena (2. odstavek 161. člena ZP-1) in bi jo na podlagi III. odst. 202a. čl. ZP-1 moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Ker pa sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, je na podlagi I. odst. 163. čl. ZP-1 pritožbo storilčeve matere zavrglo pritožbeno sodišče.