Jedro

Pritožnik je kot dedič naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.

Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi-

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12.11.2008, opr. št. In 465/2008-6, izdanega na predlog upnika A. d.d., zoper dolžnika V. K., pri nepremičninah parc. št. 66/13, 67/1, 67/47, 662, vpisane v vl. št. 269 k.o. B., parc. št. 56/2, 56/3, vpisane v vl. št. 344 k.o. Bukovica, parc. št. 660/1, 660/2, 661 in 1143, vpisane v vl. št. 358 k.o. B., parc. št. 1154, 1155 in 1156, vpisane v vl. št. 366 k.o. B., parc. št. 64/1, 64/2, 65/1, 65/2, 65/3, 66/12, 66/14, vpisane v vl. št. 461 k.o. B., vse last dolžnika, dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v korist upnika A. d.d..

Zoper sklep se je pritožil sin dolžnika, V. K.. Navedel je, da se predmetna zadeva nanaša na njegovega pokojnega očeta, ter da z očetovimi finančnimi in premoženjskimi zadevami ni bil nikoli seznanjen. V dokaz svojih navedb je predložil kopijo izpiska iz matičnega registra o smrti.

Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (izvršba). Pri odločanju o vpisih, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih iz 2. do 5. točke 1. odstavka 148. člena ZZK-1. Tako zemljiškoknjižno sodišče preverja, če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju v zemljiški knjigi ne izhajajo druge ovire za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa isti zakon. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so ti pogoji izpolnjeni. Skladno določbi 88. člena ZZK-1 pa je tudi ravnanje prvostopnega sodišča, ki je po zaznambi sklepa o izvršbi, hkrati po uradni dolžnosti dovolilo tudi vknjižbo hipoteke za denarno terjatev upnika v znesku 1.251,39 EUR s pp.

Pritožbene navedbe se nanašajo na dejstvo, da je dolžnik dne 5.9.2008 umrl ter da sin dolžnika z očetovimi finančnimi in premoženjskimi zadevami ni bil nikoli seznanjen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz izpiska matičnega registra o smrti razvidno, da je dolžnik V. K. dne 5.9.2008 umrl. Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove pravne naslednike po samem zakonu. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, opr. št. II D 2178/2008, ki je postal pravnomočen dne 29.6.2009, je bil pritožnik ugotovljen kot dedič po pokojnem dolžniku, s tem pa je podano univerzalno nasledstvo, kar pomeni, da je pritožnik naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika. Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pa pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (člen 124 ZZK-1). Če bo sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen, bo zemljiškoknjižno sodišče, v skladu s členom 90 ZZK-1, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe ter tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe.

Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da pritožba dediča dolžnika ni utemeljena in ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je ob upoštevanju 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.