Jedro

Navedena domneva vzročnosti je prestroga in nepravična za primere nezgod, ko nezgoda ni v ničemer odvisna od volje in ravnanja zavarovanca. Porazdelitev bremen rizika je v takem primeru povsem nesorazmerna. Iz navedenega razloga je določba splošnih pogojev, da zavarovanec, ki ima v času nezgode nad 1,0 promila alkohola v krvi, v vsakem nezgodnem primeru izgubi kritne pravice po presoji pritožbenega sodišča nepravična in pretirano stroga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter potrdi sodba (točka I, III in IV prvostopnega izreka) sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova zavarovalnine plačati 9.524,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2009 dalje, v 15 dneh od vročitve sodbe (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka III in IV izreka) je prvostopno sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 888,23 EUR, tožeča pa toženi 389,64 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude. Z isto odločbo (točka II izreka) je postopek za plačilo 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2009 dalje zaradi umika tožbe ustavilo (točka II izreka).

2. Prvostopno odločbo o glavni stvari (točka I izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških (točka III in IV izreka) s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da prvostopno sodišče materialnopravno zmotno razlaga Posebne pogoje za nezgodno zavarovanje dijakov in študentov PG-nuc-DIS 07-1 (nadalje Splošni pogoji). Dejstvo je, kot prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik bil v času nezgode (v vrat ga je z nožem zabodla znana oseba) vinjen, saj je imel v krvi 2,0 promila alkohola. V posledici takšne vinjenosti tožnika kot oškodovanca pa je izključena obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine po 10. točki prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev. Po citirani določbi so izključene obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel več kot 0,5 promila alkohola v krvi ali več kot 1,0 promila alkohola v krvi ob drugih nezgodah. Nezgoda tožnika predstavlja drugo nezgodo in ker je tožnik v času nezgode imel več kot 1,0 promila alkohola v krvi, je na podlagi citiranih določb Splošnih pogojev izgubil kritne pravice. Navedene pogodbene domneve ni mogoče izpodbiti, pri čemer navedeno pogodbeno določilo za pogodbeno stranko tudi ni nepravično in pretirano strogo, kot zaključuje prvostopno sodišče. Nasprotno, navedeno pogodbeno določilo je jasno in ga je v pogodbenem razmerju potrebno spoštovati. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrne ter posledično tožečo stranko zaveže k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi zavarovalne Police nezgodnega zavarovanja dijakov za šolsko leto 2008/2009, katere sestavni del so Splošni pogoji. Zavarovalnino uveljavlja iz naslova škodnega dogodka, ko je tožnika dne 4. 10. 2008 okrog 0,30 ure v M pred gostinskim lokalom z žepnim nožem v vrat zabodel G.Ž. Škodni dogodek ni sporen, pri čemer prvostopno sodišče tudi pravilno ugotavlja, da je tožnik v času nezgode imel 2,0 promila alkohola v krvi.

6. Osrednje vprašanje pritožbenega postopka je, ali je zaradi navedene vinjenosti tožnik izgubil kritne pravice po zavarovalni polici, katere sestavni del so Splošni pogoji. Dejstvo je, kot tudi pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, da je v prvi alineji 10. točke prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev določena izključitev obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi delovanja alkohola, pri čemer se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če ima oškodovanec ob prometnih nezgodah več kot 0,5 promila alkohola v litru izdihanega zraka ali več kot 1,0 promila alkohola v krvi ob drugih nezgodah. V danem primeru gre za drugo nezgodo, saj je bil tožnik po znani osebi zaboden v vrat. Tožnik je imel ob nezgodi v krvi znatno več kot 1,0 promila alkohola v krvi. Po ugotovitvi prvostopnega sodišča okrog 2,0 promila alkohola v krvi.

7. Po določbi 120. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) splošni pogoji dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma o isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti. Po citirani določbi splošni pogoji torej zavezujejo pogodbeno stranko. Po določbi drugega odstavka 121. člena OZ pa lahko sodišče zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo. Citirano določilo je potrebno razlagati v smeri varovanja tiste stranke, ki ni pripravila splošnih pogojev. Pri tem je potrebno upoštevati, zlasti pri zavarovalnih pogodbah, da pravna pravila v splošnih pogojih enakomerno porazdeljujejo rizike pogodbenih strank. V kolikor gre za nepravično porazdelitev bremen takšna pravila predstavljajo pretirano strogost. Ali je določilo splošnih pogojev pretirano strogo in nepravično, je potrebno presojati v vsakem primeru posebej.

8. Prvostopno sodišče ima prav, da je v navedenih Splošnih pogojih postavljena domneva vzročne zveze med čezmerno alkoholiziranostjo (nad 0,5 promila) voznika motornega vozila in prometno nezgodo izkustveno sprejemljiva glede na učinke alkohola na psihofizično sposobnost vožnje motornega vozila. Do enakega zaključka se lahko pride tudi pri drugih nezgodah ob čezmerni alkoholiziranosti zavarovanca (nad 1,0 promila) v primeru nezgod, pri katerih se zahtevajo psihomotorične sposobnosti zavarovanca. Navedena domneva vzročnosti pa je prestroga in nepravična za primere nezgod, ko nezgoda ni v ničemer odvisna od volje in ravnanja zavarovanca. Porazdelitev bremen rizika je v takem primeru povsem nesorazmerna. Iz navedenega razloga je določba (10. točka prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev), da zavarovanec, ki ima v času nezgode nad 1,0 promila alkohola v krvi, v vsakem nezgodnem primeru izgubi kritne pravice tudi po presoji pritožbenega sodišča nepravična in pretirano stroga.

9. V obravnavani zadevi tožena stranka tekom pravde ni trdila in dokazovala, da je bil tožnik poškodovan iz razloga, ker je sodeloval pri fizičnem obračunavanju ali ga povzročil z verbalnim izzivanjem (razlog za izgubo kritnih pravic po 9. točki prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev) in tudi ni trdila ter dokazovala, da je tožnikova vinjenost in s tem povezano njegovo ravnanje v škodnem dogodku povezano z nastalo škodo (razlog za izgubo kritnih pravic po 10. točki prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev). Zatrjevala in dokazovala je le, da je pri tožniku izključno že iz razloga vinjenosti preko 1,0 promila alkohola v krvi izključena obveznost zavarovalnice po že citirani prvi alineji 10. točke prvega odstavka 9. člena Splošnih pogojev. Prvostopno sodišče pravilno, kot izhaja tudi iz točke 8 razlogov te sodbe, zaključuje, da je navedena določba Splošnih pogojev (ti predstavljajo v danem primeru splošne pogoje po določbi 120. člena OZ) nepravična in pretirano stroga za zavarovanca ter po taki ugotovitvi pravilno zavrnilo uporabo navedenih določil splošnih pogojev v konkretni zadevi. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Višina prisojene zavarovalnine ni predmet pritožbenega izpodbijanja.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom ni odločilno prispevala k razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.