Jedro

Pri obeh postopkih gre za upravna postopka, ki sta se izvajala po pravilih Zakona o upravnem postopku in v času storitve veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE). Za „nezadovoljstvo“ strank z opravljeno storitvijo je v tem zakonu predviden poseben postopek in se zato ne uporabljajo določbe ZOR o odgovornosti za napake.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ajdovščini je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi z dne 6.2.2003 v veljavi, tako da mora tožena stranka tožeči plačati 66.557,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.2.2001 dalje do plačila. Tožeča stranka mora toženi stranki tudi povrniti pravdne stroške.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi je navajala, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče namreč ni upoštevalo, da je bila storitev tožeče stranke izvedena na podlagi pogodbe o delu in da bi zato moralo uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o pogodbi o delu, predvsem določbe o uveljavljanju napak stvari. Tožeča stranka ni izvedla storitve v skladu z dogovorom. V času meritev je tožena stranka zaradi pritiska tožene stranke in drugih naročnikov sicer podpisala zapisnik, vendar je svoj podpis takoj, ko se je zavedela napake naročenega dela, podpis preklicala, o napaki obvestila toženo stranko in zahtevala odpravo napake. Zato ima na podlagi 602. člena ZOR pravico ugovarjati plačilu, ki je predmet tožbenega zahtevka. Poudariti je še, da je tožena stranka potem, ko je prejela obvestilo tožene o napaki, z izvajanjem storitve nadaljevala na svoj riziko. Polovico računa ji je že plačal nasprotni udeleženec, zato je tožena stranka dejansko že prejela plačilo za delo, ki ga je opravila do opozorila tožene stranke. V predmetni zadevi gre za tehnično storitev in ni bil uveden noben upravni postopek, zato je sodišče nepravilno uporabilo določbe Zakona o zemljiškem katastru. Ker je pri prenosu posestne meje potrebno določiti posestno mejo glede na voljo strank, ne gre le za tehnični prenos meje iz zemljiškega katastra, ampak za postopek, ki mora odsevati pravo voljo strank. Stroški postopka so nastali na podlagi pogodbe o delu, višina stroškov pa se določa v skladu z upravnimi taksami. Če je naročena storitev izvedena z napakami in v nasprotju z voljo naročnika, potem ni nikakršne podlage v Zakonu o zemljiškem katastru, po kateri bi bil naročnik dolžan plačati za neustrezno opravljeno storitev.

Pritožba ni utemeljena.

Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožeča stranka po naročilu tožene in njenega soseda izvajala meritve in sicer postopek za ureditev meje (in postopek za obnovo dokončne meje), oboje za več parcel. Obe storitvi je tožena stranka naročila na Geodetski upravi. Pri obeh postopkih gre za upravna postopka, ki sta se izvajala po pravilih Zakona o upravnem postopku in v času storitve veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE). Stroški geodetskih storitev predstavljajo stroške postopka, ki se jih je tožena stranka zavezala kriti z izjavo na zahtevku za izvedbo postopka. Morebitno povrnitev stroškov postopka ureja Zakon o upravnem postopku (ZUP), 113. in 114. člen. Tožeča stranka res izvaja storitev na podlagi pogodbe o delu, vendar določbe ZOR ne pridejo v poštev, saj je bila v letu 2001 storitev urejena z ZENDMPE kot specialnim predpisom (in ne Zakonom o zemljiškem katastru kot to napačno navaja prvostopno sodišče). Za „nezadovoljstvo“ strank z opravljeno storitvijo je v tem zakonu predviden poseben postopek (v postopku ugotovitve meje po 27. členu ustna obravnava, če se katerikoli lastnik ne strinja s potekom meje, kot je bila označena v naravi, in nato v primeru spora sodni postopek za ureditev meje, v postopku obnove meje pa po 39. členu ugovorni postopek) in se zato ne uporabljajo določbe ZOR o odgovornosti za napake, kot je pravilno odločilo prvostopno sodišče. Ker je šlo za storitev v okviru upravnega postopka, pritožbene navedbe, da je toženka uveljavljala napake izvedenega dela in da je zato (smiselno) upravičena do znižanja plačila, niso utemeljene, saj ni sporno, da je bila storitev opravljena in da je bila opravljena tudi po naročilu toženke. Ne držijo niti pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka prenehati z delom, ko je od nje prejela preklic podpisa zapisnika. Po izrecni določbi 2. odstavka 23. člena ZENDMPE se postopek na primer ustavi samo, če soglašajo vsi lastniki sosednjih parcel. Geodetska uprava lahko s postopkom nadaljuje po uradni dolžnosti celo kljub umiku na podlagi izdelanega elaborata meje. Pritožbeno sodišče je na podlagi vsega povedanega in ker ni ugotovilo niti nobene druge kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.