Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti izpodbijanega sklepa, ker se sodišče ni izreklo o upnikovi ponudbi za položitev varščine. Ker izdaja začasne odredbe posega v dolžnikov pravni položaj, ni sprejemljiva taka razlaga 275. člena ZIZ, ki bi omogočala položitev varščine, četudi upnik ne bi verjetno izkazal, da bi se njegov položaj z izdajo začasne odredbe kakorkoli izboljšal. Pritožnikov predlog je zato očitno neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo primarni in podrejeni predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se dolžniku prepove odtujitev in obremenitev več nepremičnin v lasti oziroma solasti Zavoda X. v korist upnika in ki naj velja do pravnomočnega zaključka postopka oziroma (po podrednem predlogu) do izdaje zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo upnikove lastninske pravice glede predmeta pogodbe 410-282/18 z dne 21. 11. 2018 v višini pripadajočega solastninskega deleža. 2. Upnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja kršitev materialnih in procesnih pravil in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Sodišče se ni izreklo o mnogih upnikovih navedbah in ni izvedlo večine predlaganih dokazov. Nevarnosti ni utemeljeval le s trditvijo, da mu dolžnik ni pripravljen izdati ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila za kupljeno nepremičnino, ampak tudi s trditvijo, da je njena velikost drugačna od zapisa v pogodbi in mu zato pripada drugačen delež na skupnih delih, in s trditvijo, da k prodanemu prostoru sodijo določeni pomožni prostori. K nepremičnini, ki se nahaja na Š. ulici 3, sodi tudi "prostor za metle" v polkleti objekta, po vsej verjetnosti pa tudi kletni prostor v objektu na Š. ulici 5. Ker ti prostori niso navedeni v pogodbi, je podan dvom v korektnost dolžnikovega poslovanja in posledično škoda in nevarnost za upnika.

Nevarnost stopnjuje časovna odmaknjenost rešitve. Po naravi stvari bo namreč postopek trajal še dalj časa. Sodišče se je strinjalo z njegovo trditvijo o prepletenosti objekta in vzajemnem vplivu med deli objekta, ni pa opravilo ogleda, ki bi potrdil, da gre res za svojevrstno situacijo. Ni še jasno, kako bo sodišče reševalo morebitno dejstvo, da gre za tri objekte, pripadajoči pomožni prostori in posamezni deli pa se nahajajo v različnih objektih.

Neprimerno in ne varno za upnika je tudi dejstvo, da je dolžnik še po razdelitvi objekta na tri enote prodajane dele označeval z označbami, ki sedaj niso več verodostojne.

Zmotna je ugotovitev, da ni nevarnosti, da bi potencialni dolžnikov upnik za poplačilo svoje terjatve posegel na njegovo nepremično premoženje. Vsak upnik lahko svobodno izbira, na katero premoženje bo segel. Ker je dolžniku ponudil, da kupi prostora 0000-378-96 in 0000-378-91 po doseženih kupninah, upniku niti ni treba izkazati nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma znatno otežena. Tega sodišče ni upoštevalo. Nelogična je tudi ugotovitev, da bi dolžnik lahko utrpel škodo zaradi okrnitve ugleda. Sodišče se ni izreklo do upnikovih navedb o netransparentnosti prodaj dolžnikovega premoženja. Predlagani način zavarovanja bi bil primernejši kot zaznamba spora, ker upnik z dolžnikom (še) ni v sporu in v primeru izdane začasne odredbe ali izdaje aneksa h kupoprodajni pogodbi tudi ne bo.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve mora biti poleg verjetno izkazanega obstoja terjatve verjetno izkazana tudi ena od naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (prvi in drugi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Sodišče izda na upnikov predlog začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe (prvi odstavek 275. člena ZIZ).

6. Stališče v izpodbijanem sklepu, da ni podana nobena od navedenih predpostavk za izdajo začasne odredbe, temelji na ugotovitvah, - da v stavbi "N." (na naslovu Š. ulica 1, 3 in 5 v ...) obstaja ti. dejanska etažna lastnina, - da je bilo upnici dano zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi obstoječih podatkov iz katastra stavb, - da je s prevzemom nepremičnine v posest pridobila varovano lastninsko upravičenje, - da se je za primer morebitne spremembe katastrskih podatkov med tem postopkom dolžnik zavezal izdati novo zemljiškoknjižno dovolilo, poleg tega pa je tudi sodišče v postopku dolžno ugotoviti, na kateri del stavbe se nanaša upnikova lastninska pravica, - da nepremičnine, ki so predmet predlagane začasne odredbe, kot stavbišče prej navedenih stavb predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbam, - da je glede vseh teh nepremičnin v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora, ki ob zaključku postopka upniku zagotavlja vknjižbo na način, kot ga zahteva, - da bi izdana začasna odredba dolžniku preprečila razpolaganje z nepremičninami, ki jih še ima v lasti v zgoraj navedeni stavbi, - da bi v določeni meri lahko povzročila okrnitev njegovega ugleda, - da predlagano zavarovanje upniku ne bi omogočilo zastavitve kupljene nepremičnine, - da upnik ni navedel razlogov, zaradi katerih zaznamba spora ne zadostuje za zavarovanje njegovega pravnega položaja.

7. Neutemeljeni so očitki o tem, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Ker je ugotovilo obstoj dejstva, ki ga je pritožnik dokazoval z izvedbo ogleda, izvedba dokaza ni bila potrebna. Pritožnikova navedba, da bi se z izvedbo ogleda sodišče prepričalo, da gre za res specifično situacijo, je presplošna, da bi utemeljevala drugačen sklep. Pritožnik namreč ni navedel, v čem naj bi bila posebnost dejanskega stanja, ki je sodišče ni ugotovilo. Drugih navedb o tem, katerih dokazov sodišče prve stopnje še ni izvedlo in kako bi njihova izvedba vplivala na odločitev, v pritožbi ni in se zato pritožbeno sodišče o obstoju morebitne s tem povezane kršitve procesnih pravic ne more izreči. 8. Neutemeljeni so tudi očitki, da se sodišče ni opredelilo do vseh pomembnih dolžnikovih navedb, podanih v postopku za izdajo začasne odredbe.

9. Morebitna pomotna navedba o velikosti posameznega dela sama za sebe ne daje podlage za dvom o pravilnosti stališča v izpodbijanem sklepu, da bo lastninska pravica na podlagi pogodbe, ki jo je predložil upnik, vknjižena na celotnem posameznem delu stavbe "N." (ne glede na to, ali gre za eno ali za tri stavbe) in da morebitna drugačna označba kupljene nepremičnine v okviru tega postopka z vidika upnikovega položaja ne bo vplivala na njegov izid. Navedbe o tem, da so predmet pogodbe tudi pomožni prostori, pa je pritožnik prvič podal v pritožbi in so zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa tudi za te prostore – če bo pritožnik dokazal, da so bili predmet pogodbe – velja enako stališče kot glede posameznega dela. Izdaja predlagane začasne odredbe na možnost vknjižbe posameznega dela s pripadajočim deležem na skupnih delih in napravah ne bi vplivala.

10. O upnikovi oceni o nekorektnosti dolžnikovega poslovanja se sodišče ni bilo dolžno izreči. Utemeljeno se je izreklo le o dejstvih, na katerih je upnik temeljil to oceno in ki se hkrati nanašajo na njegov pravni položaj. S posplošenimi navedbami o domnevni nekorektnosti in netransparentnosti pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je dolžnik doslej ravnal v skladu s pogodbenim dogovorom in da predmet kasnejših prodaj dolžnikovega premoženja v stavbi "N." ni bil posamezni del, ki ga je dolžnik prodal upniku.

11. Pravilna je tudi ugotovitev, da upnik ni izkazal ogroženosti svojega pravnega položaja, ker bi potencialni dolžnikov upnik za poplačilo svoje terjatve lahko segel na nepremičnino, ki je bila predmet prodajne pogodbe, sklenjene z upnikom. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, ima upnikov pravni položaj, ki ga je pridobil z izstavitvijo zemljiškega dovolila s strani dolžnika, prednost pred morebitno poplačilno pravico, pridobljeno kasneje v izvršilnem postopku.

12. V izpodbijanem sklepu je pravilno ovrednoteno tudi dejstvo, da pravnomočne odločitve v zadevi ni pričakovati v kratkem času. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da je glede nepremičnin, na katere se nanaša predlagana začasna odredba, v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora, niti ne oporeka ugotovljenim učinkom zaznambe. V čem naj bi bil njegov položaj v primeru izdaje začasne odredbe boljši od obstoječega, upnik v pritožbi ni navedel. 13. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da je zemljiškoknjižno dovolilo, ki mu ga je izročil dolžnik, skladno s pogodbenim dogovorom. Ni torej dvoma o tem, da je bil predmet nakupa posamezni del stavbe s pripadajočim deležem na skupnih delih in ne solastninska pravica glede parcele, na kateri stavba stoji. Če je ob sklenitvi pogodbe ravnal z dolžno skrbnostjo, mu je bilo tudi poznano, da zemljiškoknjižno stanje ne odraža stanja, ugotovljenega v pogodbi. Že zato predlagane začasne odredbe ne more utemeljevati s trditvijo, da nima možnosti hipotekarne obremenitve kupljene stvari. Sicer pa te možnosti z izdajo začasne odredbe niti ne bi pridobil. 14. Ker stališče v izpodbijanem sklepu o možni okrnitvi dolžnikovega ugleda ni odločilno, ni potreben odgovor na pritožbene navedbe, podane v zvezi z njim.

15. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o zmotnosti izpodbijanega sklepa, ker se sodišče ni izreklo o upnikovi ponudbi za položitev varščine. Ker izdaja začasne odredbe posega v dolžnikov pravni položaj, ni sprejemljiva taka razlaga 275. člena ZIZ, ki bi omogočala položitev varščine, četudi upnik ne bi verjetno izkazal, da bi se njegov položaj z izdajo začasne odredbe kakorkoli izboljšal.1 Pritožnikov predlog je zato očitno neutemeljen.

16. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Podobno tudi sklep VSL I Cpg 107/2017 z dne 9. 2. 2017.