Jedro

Na podlagi 1. odstavka 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep o popravi pomote v odločbi Ministrstva za šolstvo in šport z dne 20.10.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ugotovila, da je prišlo ob izdaji njene odločbe št. 5897 z dne 21.6.1993, s katero je tožniku podelila naziv svetnik, do pisne pomote v navedbi naziva, ter odredila popravek izvirnika in overjenih prepisov navedene odločbe tako, da se namesto besed "svetnik" v odločbi zapišejo besede "svetovalec". V obrazložitvi je navedla, da je ob arhiviranju odločbe ugotovila, da je prišlo do pisne napake pri sestavljanju odločbe, saj iz dokumentacije, ki je v upravnem spisu, izhaja, da se tožniku podeli naziv svetovalec po prvem odstavku 20. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu. Odločba o podelitvi naziva svetnik je bila torej sestavljena in spisana nepravilno in v nasprotju z rezultati ugotovitvenega postopka. Zato je odredila popravo izvirnika in overjenih prepisov odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da po njegovem mnenju v odločbi št. 5897 z dne 21.6.1993 ni prišlo do nikakršne pisne pomote v navedbi naziva "svetnik". O napaki se je začelo govoriti šele 20.10.1993, ko je vprašal ravnateljico Osnovne šole Dob, kdaj mu bo izplačano denarno izplačilo za naziv svetnik za obdobje od 8.8.1992 do 31.8.1993. V sklepu o popravi pomote, ki ga je prejel potem, ko se ni želel zglasiti pri uradni osebi tožene stranke, ne gre za odpravljanje slovnične napake, ampak je z njim navedena odločba vsebinsko spremenjena, kar vpliva na tožnikovo plačo, saj se za naziv svetnik priznava dodatni količnik 1, za naziv svetovalec pa le 0,55. Tožnik zato smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo izjavila, da vztraja pri trditvah, navedenih v izpodbijanem sklepu.

Tožba je utemeljena.

Iz podatkov upravnih spisov tožene stranke je razvidno, da je z odločbo z dne 21.6.1993 podelila tožniku naziv svetnik z veljavnostjo od 8.8.1992. V obrazložitvi odločbe je ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetnik po drugem odstavku 20. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu.Iz izreka navedene odločbe in iz njene obrazložitve torej izhaja, da je tožena stranka s to odločbo avtoritativno izrazila voljo, priznati tožniku pravico do naziva svetnik. Drugi odstavek 20. člena navedenega pravilnika (Uradni list RS, št. 39/92 in 42/92) namreč vsebuje posebno določbo glede pogojev za napredovanje v naziv svetnik, kar pomeni, da pri pisanju oznake tožniku podeljenega naziva v izreku navedene odločbe ni šlo za tehnično oziroma pisno pomoto. Po določbi prvega odstavka 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Na podlagi te zakonske določbe je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, saj gre v slednjem primeru za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, torej za spremembo odločbe. Sprememba izdane (vročene) odločbe pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva, torej na podlagi določb tretjega dela zakona o splošnem upravnem postopku, ki pa jih tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni uporabila. Tožba je torej utemeljena in sodišče je moralo sklep odpraviti kot nezakonit. Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon in zakon o splošnem upravnem postopku je sodišče v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.