Jedro

Nič ni narobe, če je tožnica terjala izpolnitev iste obveznosti posebej od glavnega dolžnika in posebej od toženke kot poroka. Če bo tožnica realizirala svojo terjatev proti enemu zavezancu, bo drugi zavezanec lahko ugovarjal, da je terjatev tožnice proti njemu prenehala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 54275/2010 z dne 21.4.2010 v veljavi v obsegu, v katerem je toženka dolžna plačati tožnici 11.093,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.4.2010 do plačila in izvršilne stroške v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.5.2010 do plačila. V preostalem delu je prvo sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v razmerju do toženke in zavrnilo tožbeni zahtevek. Toženki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 377,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki izpodbija ugodilni del sodbe, pri čemer posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Navaja, da je bila po kreditni pogodbi porok podjetju T. d.o.o.. Ob podpisu pogodbe je bilo s strani pooblaščene osebe tožnice rečeno, da se v primeru neplačila kredita najprej poiskuša doseči sporazumen dogovor, če to ni mogoče, pa se opravi izterjava dolžnika. Če ta ni uspešna, se pozove poroka na plačilo. Takšno pojasnilo je ob podpisu kreditne pogodbe podala tudi pooblaščena oseba tožnice S. G. Tožnica je zahtevala izvršbo proti dolžniku, hkrati pa je direktno terjala tudi poroka, kar ni v skladu s kreditno pogodbo in ustnimi zagotovili pooblaščenih oseb tožnice. Ker tožnica ni opravila nobenega izvršilnega postopka zoper družbo T. d.o.o., tožnica s tem krši dogovor ob sklenitvi pogodbe. Tožnica zahteva enak znesek od toženke kot poroka in od dolžnika po kreditni pogodbi.

Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je izpeljalo svojo ugotovitev, da je toženka bila zavezana tožnici kot porok in plačnik, iz določil kreditne pogodbe z dne 18.11.2008 in izpovedbe priče S. G. Svojo dokazno oceno je v razlogih sodbe utemeljilo jasno in pravilno ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge prvega sodišča, v katerih je zajet tudi odgovor na navedbe, ki jih toženka ponavlja v pritožbi. Ob dejstvu, da se je toženka zavezala kot porok in plačnik, je njena obveznost solidarna z obveznostjo glavnega dolžnika oziroma kreditojemalca, zato lahko tožnica terja izpolnitev obveznosti od kogar hoče; ali od glavnega dolžnika, ali od poroka ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena in prvi odstavek 395. člena OZ).

Nič ni narobe, če je tožnica terjala izpolnitev iste obveznosti posebej od glavnega dolžnika in posebej od toženke kot poroka. Če bo tožnica realizirala svojo terjatev proti enemu zavezancu, bo drugi zavezanec lahko ugovarjal, da je terjatev tožnice proti njemu prenehala (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP). Toženka ni uspela s pritožbo, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k hitrejši rešitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).