Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Upnici je bilo v odškodninski pravdi pravnomočno prisojenih 301.746,32 EUR. Zavarovalnica ji jih je nakazala z opozorilom, da bo zoper sodbo višjega sodišča vložila revizijo in da bo v primeru uspeha nakazani znesek ali njegov del zahtevala nazaj. Ker je upnica menila, da ne gre za veljavno izpolnitev, je prejeti znesek zavarovalnici vrnila. Zavarovalnica je v postopku z revizijo delno uspela. Upnici je nakazala denarno razliko v višini 282.744,06 EUR, vendar brez zamudnih obresti za obdobje odločanja Vrhovnega sodišča. Te je upnica zahtevala v predmetnem izvršilnem postopku v višini 10.992,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o izvršbi z dne 14. 4. 2021 razveljavilo, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, zavrnilo predlog za izvršbo in ustavilo izvršbo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo upnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je upnica vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Kakšno vrednost in koristi ima za upnika izpolnitev, ki jo dolžnik napade v postopku pred Vrhovnim sodiščem z izrednimi pravnimi sredstvi, in upnik zaradi možnosti uspeha dolžnika in grožnje vračanja s predmetom izpolnitve ne more razpolagati do odločitve Vrhovnega sodišča? Ali takšna izpolnitev za upnika sploh predstavlja kakršnakoli upravičenja, pravice in koristi in v čem se te koristi in upravičenja kažejo?; 2) Ali je izpolnitev dolžnika, ki upniku onemogoča razpolaganje s predmetom izpolnitve, in sicer s pridržkom dolžnika, da bo v primeru uspeha z revizijo zahteval vračilo (dela ali celote) denarja, kar hkrati predstavlja grožnjo upniku, da s predmetom izpolnitve ne sme razpolagati in ga bo moral v primeru uspeha dolžnika vračati, pravilna izpolnitev, skladna z določili Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ); in ali je skladna z izvršilnim naslovom?; 3) Ali je upnica z odklonitvijo izpolnitve pod pogoji dolžnika, ko je predmet izpolnitve vrnila dolžniku v neomejeno razpolaganje do dokončne odločitve Vrhovnega sodišča o izrednem pravnem sredstvu dolžnika zoper pravnomočni izvršilni naslov, prišla v upniško zamudo?; 4) Ali je upnica odklonila izpolnitev dolžnika z utemeljenim razlogom, in ni nastopila upniška zamuda, ampak je bil v zamudi dolžnik?, 5) Ali 239. člen OZ nalaga upniku pod sankcijo nastanka upniške zamude, da je dolžan sprejeti izpolnitev, ki mu onemogoča razpolaganje s predmetom izpolnitve? Ali pa daje upniku le pravico (po lastni izbiri), da takšno izpolnitev zahteva? Kakšne so posledice odklonitve takšne izpolnitve za upnika in za dolžnika?; 6) Kakšne so posledice v primeru, ko upnik zavrne izpolnitev, ki mu onemogoča razpolaganje s predmetom izpolnitev, za čas do odločitve Vrhovnega sodišča o izrednem pravnem sredstvu dolžnika, in predmet izpolnitve za ta čas vrne dolžniku, ki lahko z njim prosto razpolaga? Ali dolžnika v tem primeru zadane sankcija plačila zakonskih zamudnih obresti za tisti del sicer pravnomočno prisojene obveznosti, ki ga izpodbija z izrednim pravnim sredstvom in ki mu ga je upnik vrnil (oz. za katerega je odklonil takšno dolžnikovo izpolnitev)? in 7) Ali daje 191. člen OZ pravico dolžniku, da izpolni obveznosti s pridržkom zahtevati plačilo za nazaj, čeprav dolžnik pravnomočni izvršilni naslov napada v postopku z izrednim pravnim sredstvom (revizijo), plačilo pa upniku ne onemogoča razpolaganja s predmetom izpolnitve, in se izogne dolžniški zamudi, upnik pa takšno plačilo (izpolnitev) odkloni in prejeto plačilo (denar) vrne dolžniku do odločitve o izrednem pravnem sredstvu? Kdo je v takšnem primeru v zamudi – upnik ali dolžnik?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).