Jedro

Pogodbenik, ki drugemu onemogoča ali neutemeljeno odklanja izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma iz pogodbe o preužitku pravilno ne more zahtevati razveze pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 347,19 EUR stroškov revizijskega postopka v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razvezo izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo 20. 6. 1984 sklenili pravdni stranki, in za ugotovitev, da je tožnik lastnik polovice nepremičnin, vpisanih v vl. št. 250, k.o. ..., za kar je toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Tožniku je naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da vzrok za neizpolnjevanje pogodbe izvira iz doživljajske sfere tožnika in da iz toženkinega dosedanjega ravnanja ne izhaja, da ni pripravljena nadaljevati z izpolnjevanjem pogodbe. V takem primeru tožnik ne more zahtevati razveze pogodbe, ne da bi poprej bodisi terjal izpolnitev pogodbenih obveznosti bodisi predlagal ustrezno spremembo pogodbe.

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Trdi, da je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik ni dopolnil trditev o razlogih za razvezo pogodbe, protispisno in da ne drži. Že v tožbi je namreč navedel, da je ostal povsem sam in brez potrebne nege, navedbe v zvezi s 6. členom pogodbe, ki se nanaša na bolezen in starostno onemoglost, pa je podal tudi v pripravljalni vlogi z dne 16. 5. 2006. Navedel je, da je kot ostarela oseba sam in da je bolan. Ves postopek je tudi navajal, da je hudo zbolel ter da so zanj v tem času skrbeli drugi in v zvezi s tem predlagal vpogled v zdravstveno dokumentacijo. Na obravnavi 19. 5. 2006 je jasno podal trditve, da je po ugotovitvi resne bolezni, izgubi očesa, težav s kilo in srcem ugotovil, da oskrba ni v redu in da je prišlo na nek način do razdora med strankama. S tem je sodišče druge stopnje oprlo svojo odločitev na drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz spisa. Nadalje je netočna ugotovitev sodišča druge stopnje, da ni prišlo do poskusa sprave med strankama in da tožnik ni zahteval izpolnjevanja pogodbe. Toženka namreč ni hotela priti do njega in je k njemu pošiljala G., iz tega pa očitno izhaja, da so ga zapustili in se niso preveč brigali zanj. Poleg tega je bila po pogodbi dolžna skrbeti zanj v primeru bolezni in starostne onemoglosti. Ker je očitno, da je tožnik poskušal na miren način doseči izpolnjevanje pogodbe, toženka pa tega ni želela, je bila pogodba kršena. Drugačno stališče pomeni zmotno uporabo materialnega prava.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki je nanjo odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitek o napačnem povzetku tožnikovih navedb, s katerimi je utemeljeval kršitev pogodbe, ni utemeljen. Sledeč izpodbijani sodbi je tožnik v tožbi navedel, da mu toženka ne pere, ne kuha in ne plačuje malice, do konca glavne obravnave pa svojih trditev o razlogih za razvezo ni dopolnil. Sodišče je nato zavzelo stališče, da iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je do razdora med strankama prišlo, še preden je tožnik resneje zbolel in obnemogel in da je razdor brez toženkine krivde povzročil tožnik, ki je začel odklanjati hrano in se izogibati toženkinim obiskom, hkrati pa uveljavljati plačilo kurjave, ki ni imelo podlage v pogodbi.

7. Tožbene navedbe so pravilno povzete, pravilna pa je tudi ugotovitev izpodbijane sodbe, da niti kasneje kot razveznega razloga ni uveljavljal kršitve pogodbenih obveznosti za primer bolezni in starostne onemoglosti. Tožnik je v vlogi z dne 16. 5. 2006 v okviru navedb, da zanj sedaj skrbijo drugi ljudje, navedel, da ga V. B. veliko vozi k zdravniku in da ga je po operaciji na srcu šest tednov zaporedoma vsak dan vozil v b. bolnišnico. Na prvem naroku 19. 5. 2006 je navedel, da je začel resneje bolehati v letu 2000, ko je izgubil tudi oko, začele so se težave s srcem in kilo in da je tega leta ugotovil, da oskrba le ni takšna, kot je bilo dogovorjeno, ter zato odpovedal pooblastilo. Upoštevaje dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), da je tožnik toženki odpovedal pooblastilo za dvig s hranilne knjižice v letu 1999, so njegove trditve o povezavi med bolezenskimi težavami, ki so se pričele v letu 2000, in preklicem pooblastila ostale nedokazane. Iz pripravljalne vloge pa neposredno izhaja, da se navedbe o potrebi po pomoči zaradi zdravstvenih težav nanašajo na obdobje po letu 2000 oziroma 2002, ko je po (prav tako neizpodbojnih) ugotovitvah sodišč prišlo do razdora med strankama.

8. Ker revizije ni dovoljeno vložiti iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), na dejanskih ugotovitvah, ki nimajo podlage v izpodbijani sodbi, ni mogoče utemeljeno graditi očitka o zmotni uporabi materialnega prava. Na podlagi ugotovitev, (1) da tožnik od sklenitve pogodbe leta 1984 do leta 2000 ni imel pripomb glede izvrševanja toženkinih pogodbenih obveznosti, (2) da so se odnosi pričeli krhati, ko je tožnik pričel odklanjati hrano, ki mu jo je pripravljala toženka, in se izogibati njenim obiskom, hkrati pa uveljavljati zahteve, ki niso imele podlage v pogodbi (plačilo kurjave), (3) da se je toženka potem, ko ji je tožnik v letu 1999 preklical pooblastilo za dvig s hranilne knjižice, želela pogovoriti, pa je tožnik to odklonil, (4) da je zanj skrbela do leta 2002, potem pa ne, ker je ocenila, da pomoči ne potrebuje več, (5) da potem ni nikoli prišel k njej in rekel, da pomoč potrebuje, in (6) da mu je bila tudi po tistem še pripravljena pomagati, je pravilen sklep sodišča, da so bili razlogi za neizpolnjevanje pogodbe v doživljajski sferi tožnika in da zato nima pravice zahtevati razveze pogodbe, ne da bi poprej bodisi terjal izpolnitev pogodbenih obveznosti, bodisi predlagal ustrezno spremembo pogodbe. Zavzeto stališče upošteva utrjeno stališče sodne prakse, da je neutemeljena zahteva za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma preužitkarske pogodbe, če je ustreznejša njuna prilagoditev spremenjenim razmeram, in da pogodbenik, ki drugemu onemogoča ali neutemeljeno odklanja izpolnjevanje obveznosti, ne more zahtevati razveze pogodbe, razen v določenih okoliščinah.(1)

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Ker tožnik z revizijo ni uspel, je dolžan toženki povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Priznani stroški predstavljajo strošek za sestavo odgovora na revizijo in za končno poročilo stranki, oboje povečano za 20 % davek na dodano vrednost, in za materialne stroške. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (l. št. 128). Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. .

Op. št. (1): Tako npr. sodba II Ips 592/2005 z dne 1. 12. 2005.