Jedro

Drži sicer materialno pravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik aktivni družbenik izbrisane prvotne družbe v smislu 442. člena ZFPPIPP, vendar pa se ni opredelilo do obstoja izvršilnega naslova nasproti dolžniku kot aktivnemu družbeniku v zvezi s pravočasnostjo uveljavljanja predloga za zavarovanje. Rok iz desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP je prekluzivni rok materialnega prava in posledica izteka tega roka je prenehanje same pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju zavrnilo ter naložilo dolžniku povračilo upnikovih stroškov v znesku 315,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pritožbo po svojem pooblaščencu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka ter predlagal, da višje sodišče pritožbo ugodi in sklep spremeni tako, da odloči, da se predlog upnika za zavarovanje zavrne z ustrezno stroškovno posledice, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Vztraja, da pri izbrisu družbe ni bil edini družbenik izbrisane družbe in da je prenehal biti družbenik prvotnega dolžnika že več kot leto dni pred prenehanjem družbe. Zato ni pogojev, za njegovo odgovornost v smislu 2. točke sedmega odstavka 242. člena ZFPPIPP. Obveznost je nastala v letu 2010, to je bilo po izstopu dolžnika iz družbe. Dolžnik ni vedel, da obstaja kakšna zaveza prvotnega dolžnika do upnika, saj je obveznost tako nastala kot tudi zapadla v času, ko dolžnik ni bil družbenik izbrisane družbe. Sodišče je storilo tudi bistvene kršitve določb postopka, ker ni pojasnilo podlage za nadaljevanje postopka zoper dolžnika kot njenega družbenika. Pojasnilo je zgolj materialnopravno podlago ne pa postopkovno podlago. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Držijo pritožbene navedbe, da se je sodišče prve stopnje opredelilo zgolj do materialnopravne podlage glede obstoja odgovornosti dolžnika za dolg izbrisane družbe, ni pa pojasnilo postopkovne podlage. Drži sicer materialno pravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik aktivni družbenik izbrisane prvotne družbe N. d. o. o. v smislu 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, vendar pa se ni opredelilo do obstoja izvršilnega naslova nasproti dolžniku kot aktivnemu družbeniku v zvezi s pravočasnostjo uveljavljanja predloga za zavarovanje. Rok iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP je prekluzivni rok materialnega prava in posledica izteka tega roka je prenehanje same pravice. Glede na to, da iz spisa izhaja, da se seznam izvršilnih naslovov nanaša na dne 25. 11. 2010 izbrisano družbo N. d. o. o., da je predlog za zavarovanje vložen 7. 11. 2013 in bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti ali terjatev sploh še obstaja oziroma ali je seznam izvršilnih naslovov z dne 18. 10. 2013 primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika v smislu 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Na primernost in pravilnost izvršilnega naslova za izvršbo pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5. Ker manjkajo torej razlogi o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.