Jedro

Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Navaja, da ji je bila kršena ustavna pravica, saj se ni imela možnosti izreči o razvezi zakonske zveze. Vabila in obvestil sodišča ni prejela. Z vročanjem ima že vrsto let težave, saj živi v istem bloku, na istem naslovu še ena M. N., ki je rojena ... 1935 ter se poštne pošiljke stalno mešajo, oziroma jih ne prejme. Na Pošti ... je zaprosila za dostavo poštno ležeče, kjer so pošto, naslovljeno na M. N., L. 1/n, stanovanje št. 1, tudi zadržali. Vendar med temi pošiljkami ni prejela nobene pošiljke s sodišča v ...

3. 6. 2009 je na sodišču prejela sodbo, iz katere izhaja, da se ni odzvala na vabilo za glavno obravnavo, da ni odgovorila na tožbo in da ni bila zaslišana. Ne vabila, ne tožbe ni prejela. Do neudeležbe na sodišču bi lahko prišlo tudi zaradi zdravstvenih razlogov toženke, saj je od leta 1999 invalidsko upokojena, v letu 2005 in 2006 pa je imela veliko zdravstvenih težav.

Navaja še, da zakonci z ohlajenimi medsebojnimi odnosi ne hodijo skupaj na izlete, njihova družina pa je šla v začetku septembra 2006 na izlet v N. Ves čas je po svojih finančnih zmožnostih skrbela za družino in plačevala del stanovanjskih stroškov, kljub temu, da je lastnik stanovanja tožnik.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da ji ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, saj ji sodišče ni vročilo tožbe, vabila za zaslišanje na narok za glavno obravnavo, niti ji ni vročilo sodbe, ki jo je nato prejela osebno na sodišču 3. 6. 2009. Navedla je tudi, da na istem naslovu, v istem bloku kot živi sama, živi še ena M. N., rojena ... 1935, ter se njuna pošta stalno meša oziroma pošiljk toženka ne dobi. Trdi, da se je to zgodilo tudi v obravnavanem primeru.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili toženki tožba ter vabilo na glavno obravnavo z vabilom stranki na zaslišanje vročena s fikcijo vročitve (list. št. 3). Enako je bila toženki vročena sodba (list. št. 13). Toženka je (kot navaja sama v pritožbi) prejela sodbo 3. 6. 2009 na sodišču. Sodišče je toženki vročalo pošiljke s fikcijo vročitve, ker so se pošiljke vračale z oznako „obveščen, ni prišel po pošiljko“.

7. Po poizvedbah toženke na sodišču in njenih navedbah o nevročeni pošti ter o tem, da na istem naslovu živi še ena oseba z istim imenom kot toženka, je sodišče opravilo poizvedbe v Centralnem registru prebivalstva. Ugotovilo je, da na istem naslovu kot toženka res živi (še ena) M. N., rojena ... 1935. Toženka je rojena ... 1953. Pritožbeno sodišče zato šteje, da je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena. Navedeno pomeni, da toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).