Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.
8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.
Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor proti dodatnemu sklepu o prodaji St ... z dne 18. 10. 2022, da se z zavezujočim zbiranjem ponudb za izhodiščno ceno 3153,30 EUR prodata dolžničina deleža 1/20 na parcelah 0000 001/2 in 0000 *002. 2. Prvega od navedenih sklepov dolžnica izpodbija s pritožbo, v kateri se sklicuje na vse svoje ugovorne navedbe. Po njenem bi moralo sodišče življenjsko presojati specifične okoliščine, kot jih je navedla v ugovoru, stečaj zaključiti in ustaviti prodajo navedenih deležev nepremičnin. Prerekala je stališče stečajnega upravitelja iz odgovora (s katerim naj ne bi bila seznanjena) na ugovor, to stališče pa naj bi bil povzel izpodbijani sklep, in sicer da gre za vsebinsko enak ugovor, kot ga je bila vložila že zoper prejšnji sklep o prodaji – situacija pa naj bi bila tokrat drugačna zato, ker naj bi bilo preizkusno obdobje že zaključeno in dolžnici že odpuščene obveznosti. Pritožnica graja kot neskladje, da naj bi bilo preizkusno obdobje že minilo, medtem ko naj bi bilo s pravnomočnim sklepom o načrtu poteka stečajnega postopka (tega sklepa naj sama ne bi bila prejela) predvideno, da se bosta nepremičnini predvidoma prodali avgusta 2023, stečaj pa končal novembra 2023. Zaradi nezaključenega stečaja naj ne bi mogla odpreti „popoldanskega s. p.“, kar naj bi nameravala storiti.
3. Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo tej nasprotoval in predlagal njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Tako je tudi v tej zadevi. Zgoraj navedena pritožničina deleža na dveh nepremičninah nedvomno spadata v pritožničino stečajno maso, zato to, da bi se še naprej prodajala in prodala, ni v nasprotju s tem, da so bile pritožnici obveznosti že odpuščene. Namen odpusta obveznosti je stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP), torej se s tem namenom sklada dokončanje unovčenja navedenih dveh deležev, ki sta sestavljala pritožničino premoženje ob začetku tega postopka. Odpust obveznosti torej ni odločilna razlika, ki jo je pritožnica kot takšno poudarjala nasproti prejšnjemu sklepu o prodaji istega premoženja, proti kateremu je bila njena pritožba zavrnjena. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno poudarilo, da je bilo pritožnici že odgovorjeno (s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 81/2022 z dne 8. 3. 2022, ki je potrdilo enake razloge, podane že enkrat prej na prvi stopnji), da ni zakonske podlage za ustavitev stečajnega postopka ali izločitev pritožničinih deležev na nepremičninah zaradi njune majhnosti in drugih okoliščin, ki jih je že takrat navajala in jih zdaj znova.
6. Okoliščina, da pritožnici ni bil vročen upraviteljev odgovor na njen ugovor zoper dodatni sklep o prodaji, ne more privesti do pritožbenega uspeha. Pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače (tj. smiselno in „subsidiarno“). Po tem napotilu se uporabi prvi odstavek 366. člena ZPP, ki za pritožbo zoper sklep nadalje napotuje na smiselno subsidiarno uporabo določb o pritožbi zoper sodbo. Iz tega okvira je pomembno, da pravdno pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti presoja, prvič, nekatere absolutno bistvene kršitve postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, med drugim po 8. točki (po kateri je takšna kršitev podana, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem), in drugič, pravilno uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je navedeno od določb o absolutno bistveni kršitvi postopka v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka (zlasti sklicevanje na vsebino zgoraj navedenega sklepa Cst 81/2022, s katerim so bili potrjeni razlogi, ki jih je podalo prvostopenjsko sodišče že v prejšnjem sklepu o prodaji istega premoženja – z obojim je bila pritožnica seznanjena). Da je polna kontradiktornost lahko vzpostavljena šele s pritožbo, ne da bi bila podana navedena kršitev postopka, izhaja tudi npr. iz zadeve Višjega sodišča v Ljubljani Cst 81/2022 (sklep z dne 8. 3. 2022, 10. točka obrazložitve).
7. Pravilno je nadalje sodišče prve stopnje pojasnilo, da unovčenje premoženja poteka v rokih, določenih pravnomočnim sklepom o poteku postopka. Po drugem odstavku 122. člena ZFPPIPP se na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti objavijo vsi sklepi, izdani v glavnem postopku zaradi insolventnosti, te spletne strani so po tretjem odstavku istega člena vsakomur brezplačno dostopne, po četrtem odstavku pa se neizpodbitno domneva, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti seznanila z vsebino sodne odločbe s potekom osmih dni, potem ko je bila tako objavljena. Objava tako nadomešča vročanje in tudi glede pritožnice se šteje, da je bila s sklepom o poteku postopka seznanjena.
8. Na mesto „materialnega prava“, ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti (na že navedeni podlagi, gl. dve točki obrazložitve višje), stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ni našlo napak: dodatni sklep o prodaji St ... je sodišče izdalo, ker predhodne prodaje pritožničinih deležev na nepremičninah niso bile uspešne, kar je imelo očitno podlago v 331. in (glede preostalih odločitev iz tistega sklepa: o načinu prodaje parcel, o izhodiščni ceni itn.) nadaljnjih členih ZFPPIPP. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zato ugovor zoper tisti sklep („materialnopravno“) pravilno zavrnilo.
9. Končno, nezaključeni stečaj ni absolutna ovira, da pritožnica ne bi začela poslovati kot podjetnica. Pogoje za to določa 398. člen ZFPPIPP, ki v prvem odstavku določa, da je to dopustno, če takšen začetek poslovanja dovoli stečajno sodišče. 10. Pritožba je samostojno pravno sredstvo in je v njej treba konkretno opredeliti tiste pritožbene očitke, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, tako da splošno sklicevanje na ugovorne razloge ni upoštevno. Preko že podane obrazložitve pritožbeno sodišče na pritožbo ni odgovarjalo in jo je kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka subsidiarno uporabljenega 365. člena ZPP).